Naravna pot do življenja brez stresa

5 jogijskih pristopov za obvladovanje stresa

Izraz stres, ki ga uporabljamo za opis svojega psihofizičnega stanja, izhaja iz pojma iz fizike. Stres je opredeljen kot količina sile ki je potrebna, da v snovi povzroči deformacijo. Stres ni vpliv sile, temveč deformacija, ki nastane pod njenim vplivom. Skoraj vsak dan doživimo vpliv stresne sile, vendar to še ne pomeni, da imamo težave s stresom.

Tako kot drugi sesalci imamo tudi mi v telesu sistem, ki skrbi za obvladovanje stresnih situacij in sproščanje po njih. Mačka na primer po stresnem dogodku pride na varno, se začne tresti, da iz telesa sprosti adrenalin, nato pa počiva. Po stresni situaciji ne ostane v stresu. Tako smo lahko tudi mi dejavni, kadar situacija zahteva našo dejavnost, in povsem sproščeni, ko je čas za sprostitev, kar pomeni, da naš sistem za obvladovanje stresa deluje zdravo.

Stres ne nastane zaradi tega, kar se nam je zgodilo, temveč zaradi tega, kako to sprejmemo in kako hitro lahko spustimo. Težavo s stresom imamo takrat, ko ne moremo spustiti.

Subjektivni stres, ki na nas vpliva prikrito in dolgotrajno, povzroča “deformacijo”, ki ji pravimo kronični stres ali anksioznost. Subjektivno pomeni, da smo pod stresom zaradi načina, kako zaznavamo situacijo, svoje pogojenosti, značaja, navad, travm in preteklih izkušenj. Prikrito pomeni nenehno, po malem, skrito, a vendar prisotno. Dolgotrajna izpostavljenost stresu je na primer vojno stanje v državi, kratkotrajna pa padec s kolesa.

Stres lahko obvladujemo prav zato, ker je odvisen od našega zaznavanja in situacije. Dokler menimo, da smo v nevarnosti, se v telesu sproščajo hormoni, ki nas pripravljajo na boj ali beg (kortizol in adrenalin). Posledica so budnost, večja zbranost, volja in moč, hkrati pa nezmožnost sprostitve, prebavljanja in počitka. Dolgotrajni stres občutimo kot nelagodje, nemir, nezadovoljstvo, strah, nemoč, anksioznost, nespečnost in podobno.

Stres na vsakega izmed nas vpliva drugače, posledice pa se pokažejo tam, kjer je naša “šibka točka”. Šibka točka je hkrati povabilo, da prav po tej poti pristopimo k reševanju in zdravljenju težave.

5 jogijskih pristopov za obvladovanje stresa

1. Mindfulness meditacija

Meditacija je čas, ko se ustavimo in umirimo, pogledamo vase ter opazimo prisotne misli in občutke v telesu. To je čas, ko ozavestimo svoje “notranje ozračje”. Z meditacijo ustvarjamo navado, da najprej vidimo oziroma začutimo in poskusimo razumeti, kaj je prisotno ter kako nas to spodbuja k odzivu, šele nato pa se zavestno in pozorno odzovemo. Ko okoli hrupa misli in občutkov ustvarimo nekaj miru, veliko lažje odkrijemo vsakodnevne “trne”, zaradi katerih se v nas sproži stres. Ko se v vsakdanjem življenju pojavi sprožilec stresa, se bomo morda lahko odzvali tako, da ne dodajamo napetosti, kaj povemo drugače ali se s situacijo spoprimemo na drugačen način. Iz meditacijske vadbe vemo, da nam ni treba samodejno verjeti vsemu, kar občutimo; poznamo izkušnjo mirnega opazovanja in popuščanja intenzivnosti odziva, ki se pogosto pojavi kot prvi nagon. Meditacija je sopomenka za sprostitev in relaksacijo, vendar sta to stranska učinka tega zavestnega miselnega in energijskega dela. Tudi to je seveda izjemno koristno pri spoprijemanju s stresom: znati se sprostiti in odpočiti um. Več o mindfulnessu na blogu: Kaj je mindfulness in zakaj meditirati.

Meditiramo, da bi se bolje zavedali vzrokov, ki nam povzročajo stres, pa tudi zato, da se umirimo in sprostimo.

2. Hitrejše prepuščanje skozi telo

Stres je koktajl kemičnih procesov v telesu, težava pa nastane, če se ta kemija ne prepusti skozi telo. Zato uporabljamo izraz “prepuščanje skozi telo”, ki pomeni, da zna telo na zdrav način sprostiti kemijo, ki jo proizvaja, ko je ne potrebuje več. Seveda mora pri tem sodelovati tudi naš “um”, ki prav tako spušča stresne misli in jih ne vrti v krogu. Pogosto gre za jezo, skrb in strah, ki se ponavljajo in nas po nepotrebnem obremenjujejo. Prepuščanje skozi telo pomeni pravzaprav sprostiti mišice, ki so se aktivirale zaradi stresnih misli ali stresne situacije. Ponavljam: telo to stori samo, če mu dovolimo, ko se znajde na varnem. Preprost primer je beg pred plenilcem, pri katerem se aktivira psoas, mišica, ki se med prvimi napolni z adrenalinom, da lahko začnemo bežati. Ko nevarnost mine, se psoas sprosti. Zaradi dolgotrajnega sedenja v pisarnah je psoas ves čas skrajšan, stresorji pa so “miselne narave”, na primer roki, sodelovanje z zahtevnimi strankami in pričakovanja do nas. Naravno prepuščanje telesa podpremo z jogo: prijetno raztegnemo mišice, jih razgibamo s pozornim gibanjem in globoko dihamo. Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč tudi sposobnost hitrega in učinkovitega okrevanja ter življenje v svoji najboljši energijski različici. Zato je prepuščanje stresa ter drugih čustev in stanj skozi telo zelo pomembna veščina, ki se je lahko naučimo.

3. Reprogramiranje stresa

V jogijskih asanah telo postavimo v položaj, ki živčnemu sistemu sporoča nevarnost, vendar smo v to stresno situacijo zavestno vstopili v nadzorovanih pogojih, torej z izbranim položajem telesa in na kraju, kjer vadimo jogo. Ob tem dihamo globoko in mirno, kar telesu sporoča: “Vse je v redu.” S tem mehanizmom samodejni stresni odziv reprogramiramo v odziv, ki ga lahko nadzorujemo. Nismo “žrtev stresa”, temveč nekdo, ki ga obvladuje in je pripravljen spoznati, kaj se v resnici dogaja. Na stres postajamo odpornejši, ker nas stiskanje, ki ga občutimo v telesu, manj plaši, vse bolje ga znamo uravnovesiti z dihanjem in ostati močni. Naše telo je dom, ki postaja varen kraj. Učimo se dovoliti si občutiti težko stanje in ga nato tudi spustiti. 

Foto: Stjepan Tafra

4. Sproščujoče dihanje

Simpatikus ali parasimpatikus, to je zdaj vprašanje.
Naše optimalno vsakodnevno delovanje poteka pod vplivom parasimpatičnega živčnega sistema; takrat vse vitalne funkcije delujejo optimalno, dih pa je globok in miren. Stresne situacije aktivirajo simpatikus s sproščanjem adrenalina in drugimi odzivi, s katerimi se telo pripravlja na boj ali beg. Med drugim se dih skrajša in njegova frekvenca poveča. Če nevarnost hitro ne mine, simpatikus to stanje vzdržuje. Dih omenjam zato, ker je funkcija avtonomnega živčnega sistema, ki jo lahko zavestno uravnavamo, in je jezik, s katerim komuniciramo s svojim telesom. Jogiji so prepoznali, da lahko z ritmom in kakovostjo diha v telesu veliko spremenimo, takoj ali dolgoročno. Zato je “naučiti se dihati” umetnost zase. To so dragocene metode, s katerimi poslušamo, kaj nam telo sporoča, hkrati pa ga usmerjamo, kako naj se odzove v določeni situaciji. Najboljši upravljalnik svojih stanj imamo v telesu. 

Glavno načelo je, da dolg izdih aktivira parasimpatikus, daljši vdih pa simpatikus. Če se želimo sprostiti, poudarimo dolžino izdiha, če se želimo prebuditi, pa podaljšamo in okrepimo vdih. 

5. V stresu nismo sami

Zdi se, da je ljudi sram priznati, da imajo težave s stresom, anksioznostjo ali kakršno koli duševno nestabilnostjo.
Kot prvo to ni težava posameznika, temveč kulture, v kateri živimo in ki predstavlja nezdrave ideale ter pričakovanja. Majhno skupino ljudi sem anonimno vprašala, kaj jim povzroča stres, in odgovori so bili zelo podobni: delo, roki, hiter življenjski ritem, zahtevni odnosi … Želim reči, da nihče med nami ni sam v tem, kar občuti, in da nimamo osebne pomanjkljivosti. Ta anksioznost je nevidna plast kulture, v kateri živimo in je ne opazimo, tako kot riba ne opazi, da je v morju.
Kot drugo vsi moramo delati na razumevanju svojih duševnih in čustvenih stanj, ne le tisti, ki “imajo težavo”. Potreba po “duhovnem delu” ali “samopomoči” je vse večja. Pri tem ne mislim nič slabega, nasprotno, ta težnja obstaja že od nekdaj. Zato ni prav nič sramotnega meditirati ali si želeti spoznati sebe in izboljšati odnos s seboj, iz katerega izhajajo odnosi z drugimi ljudmi. Posameznik torej ne poišče pomoči zato, ker z njim nekaj ni v redu, temveč prav zaradi krepostne želje, da bi mu bilo dobro, kar je izjemno pohvalno.
Kot tretje pomagajte si, kakor koli znate. Ni treba čakati in prenašati stresa; življenje je dobro, kadar smo dobro, in k temu moramo stremeti za vsako ceno. Pogovarjajte se z bližnjimi, saj je razumevanje prijateljev veliko zdravilo. Poiščite pomoč strokovnjakov. Vadite jogo in meditirajte. Imejte se radi in poskrbite zase tako, kot bi poskrbeli za osebo, ki vam je najdražja.

Aprila se pri spletni jogi ukvarjamo z antistresno jogo. Spoznavamo zgoraj navedene metode, vadimo, dihamo in meditiramo, da bi vsak izmed nas našel svoj način spoprijemanja s stresom, kadar je to potrebno. Pridružite se ne glede na to, ali ste jogo že vadili, in preizkusite koristi teh metod: April.

Veliko vodenih ur joge, v katerih obravnavam jogo za duševno zdravje in antistresno jogo, lahko najdete na mojem kanalu YouTube. Naročite se, da boste redno prejemali obvestila o novih urah joge. Joga za duševno zdravje.

Viri navdiha:
Simpatikus – avtonomni živčni sistem
Wikipedia.org/Stress
dr. Gabor Maté o stresu