Z vami delim veselje in strast do zdravja telesa in duha.

Po poklicu sem akademska umetnica, moj poklic pa je raziskovanje narave telesa in uma, kar že leta preučujem skozi jogo in Budove nauke. Znanost in umetnost sta v mojem življenju tesno prepleteni, saj mi je za strokovnjakinjo v poučevanju joge znanje prav tako pomembno kot njegova ustvarjalna uporaba. Sem vaša prijateljica in vas ni treba prepričevati o vrednotah, ki jih učim, vse je jasno in brez dogme, od vas pa je odvisno, da vzamete in uporabite tisto, kar vam ustreza. Spletni program joge vodim po navdihu mojih prejšnjih izkušenj z meditacijo in jogo, iz katerih sem povzela metodo Tena joge.

Znanje je naše največje bogastvo, jasno razumevanje in veselje do uporabe pa sta formuli za uspeh.

Pri 18 letih sem nenadoma izgubil mamo in to me je usmerilo v smer iskanja smisla in volje do življenja. Medtem ko so bili drugi študenti brezskrbni in so se družili, sem si jaz zastavljal vprašanje »kako biti srečen, vedoč, da je življenje nepredvidljivo in da so ločitve vsakdanja resnica«. Pri 20 letih sem imel priložnost za tri mesece oditi na Šrilanko v budistični meditacijski center. Tam sem dobil svoj odgovor, veliko meditiral in z odprtim srcem preučeval Budove nauke pod vodstvom modrih mojstrov. Po vrnitvi v vsakdanje življenje je v meni obstajala velika vrzel med tistim »smiselnim življenjem v naravi, z meditativnim umom in podporo skupnosti« in mestnim, študentskim življenjem. Z leti sem povezal ta dva svetova in vas poskušam motivirati, da prebudite svojo zavest in najdete najgloblji smisel v svojih vsakdanjih dejanjih.

Prav to vsakdanje življenje je naše največje bogastvo in smisel.

Preživel sem veliko večdnevnih Vipassana in Čuječnih umikov v popolni tišini. V meditaciji se naučimo zavedati stanja in ostati širši od njega. To je običajno najlažje doseči skozi telo in telesne občutke, saj zlahka občutimo krč (reaktivnost) v telesu in lahko ohranimo sproščen prostor okoli skrčenega. Krč je lahko v mišicah ali energijski, na primer občutek, da nas je skrčil strah.
Čuječna joga se rodi iz te povezave med jogo in meditacijo.
Vera v Budove nauke je ozadje, na katerem gradim načela poučevanja čuječe joge. Več o moji poti do meditacije.

Moja glavna praksa joge dolga leta je bila zelo dinamična Ashtanga joga. Veliko sem se naučila o povezavi med telesom in umom, podrobnostih asan in tehnični poravnavi. Pridobila sem veliko izkušenj z vodenjem joge, asistenco pri asanah, podporo učencem in razumevanjem, kako smo si vsi različni. Na teh temeljih sem gradila svoje znanje o anatomiji in fiziognomiji telesa ter poudarjala, da bi morala biti praksa joge za nas terapevtska. Obiskovala sem številne delavnice in tečaje na temo joga terapije, prenatalne in antistresne joge ter tehnik dela s telesom. Iz teh izkušenj je moj pristop k vodenju dobil pridevnik terapevtska joga.

Joga bi morala biti za nas zdravilo, ne sama sebi cilj. Joga je praksa opuščanja, ne kopičenja.

Vodim vas tako, da razložim, kaj želimo doseči, ko izvajamo položaj ali gibanje. Z jasnimi nameni se lahko pripravimo na spodbujanje in aktiviranje določenega dela telesa. Skozi vse leto bomo z mesečnimi temami premikali celotno telo v različne smeri, s čimer bomo v dobrem razmerju izboljšali gibljivost, moč in odprtost. Motiviram vas, da pri vadbi ustvarite prostor v svojem telesu, da se boste dobro počutili in v vsakem trenutku dali vse od sebe. Izkušnje udeležencev.

P: Kaj je joga zate?

T: Zame je joga neločljiva od življenja, vadim jo, jo preučujem, se izobražujem in jo s svojimi bogatimi izkušnjami dela z ljudmi učim na najbolj dostopen način, ki ga znam.

Samo za pojasnilo, joga lahko pomeni veliko stvari. Na primer, študij indologije in svetih hindujskih spisov, petje manter, sledenje guruju, gibanje telesa in dihanja … Moj odnos do discipline, ki nam je prišla z Vzhoda, je, da bi morali vzeti tisto, kar je najboljše za nas, in to vključiti v življenjski slog in kulturo, v kateri živimo.

Prepoznala sem, da je ta “najbolj viden” vidik joge zame osebno najbolj uporaben. Jogijske metode v obliki vaj, ciljno usmerjene tehnike, delo z dihom, metode dela z umom (tako imenovana meditacija), jogijska prehrana in podobno. Obstajajo številni odlični nasveti in praktična navodila, ki služijo ohranjanju zdravja, reševanju zdravstvenih težav, zmanjševanju stresa in na splošno izboljšanju kakovosti življenja. Dobri stari moto “zdrav duh v zdravem telesu“. Zame ni nobene verske konotacije, nobene dogme ali dvoma – joga je za vsakogar.

Joga je skupek inteligentnih in praktičnih metod za ohranjanje zdravja, ki delujejo na vsa telesa ne glede na raso, spol in starost.

Edina lastnost, ki je potrebna za vadbo joge, je osebna pripravljenost za trud in volja, z drugimi besedami, edina ovira je lenoba. Naše zdravje je v naših rokah. Strokovna pomoč, kot so zdravniki, svetovalci in inštruktorji, nam pomaga zagotoviti navodila in smernice o tem, kako zdraviti in ohranjati zdravje, a na koncu se mora vsak še vedno potruditi in vložiti trud.

P: Kaj je pomen vadbe joge?

T: Kot pri vsem v našem življenju si moramo prvo vprašanje odgovoriti, s kakšnim namenom delujemo. Iskreno si moramo priznati, s kakšno motivacijo se lotevamo vsega, kar počnemo v življenju, še posebej joge. Volja in predanost, ki ju potrebujemo za redno fizično in mentalno vodenje (tako imenovana disciplina), bosta močno odvisni od namena, s katerim delujemo. Nameni so lahko različni in vsak lahko sam oceni, kaj si želi od prakse, in vidi, s čim deluje.

Če delujemo z namenom, da želimo doseči rezultat v jogi, na primer doseči asano »tako, kot bi morala izgledati« = si bomo škodovali (enako je v življenju, obsedenost z rezultatom nas zaslepi na poti). Joga ni praksa doseganja in kopičenja osebnih dosežkov in to, kar smo že slišali, se izvaja nenasilno. Nasilje nad seboj je siljenje, da gremo »globlje« v trenutku, ko čutimo, da telo tega ne zmore samo zato, ker smo to lahko storili včeraj ali ker zmore nekdo poleg nas. S sledenjem takim mislim gremo proti smislu joge.

Če si zastavimo namen, da bomo zdaj dali vse od sebe, pri čemer bomo spoštovali to, kar se bo zgodilo, bomo razvili miselne navade, ki so zelo dragocene za naš pristop k življenju na splošno.
Ko vadimo, ni včeraj in jutri, obstaja le spoštovanje do tega, kar je tukaj in zdaj, in modrost, da vemo, kako narediti najboljše, kar lahko.

Smisel življenja je, da iz trenutka v trenutek damo vse od sebe.

Torej, pomen prakse je vprašanje, s katerim začnemo prakso. S tem vprašanjem bomo izrazili svoj odnos do tega, kar počnemo, in svoj odnos do sebe na splošno skozi to, kar počnemo. Joga nam jasno pokaže odnos, ki ga imamo do sebe. Na primer, takoj bodo prišli na površje samokritika, dvom vase, strah pred tem, kar čutimo, živčnost, dolgčas, pomanjkanje samozavesti in podobno – naš odnos do sebe. Zato imamo na voljo naslednjo vrednoto, ki jo spodbuja filozofija joge – sočutje, s katerim se naučimo ravnati s stališči, v katera verjamemo in so za nas strupena.

P: Kako nas joga izobražuje in kaj nam omogoča?

T: Jogo smatramo za holistično disciplino, ker gre za združevanje telesa in uma. Beseda joga sama po sebi pomeni »združiti«, to smo že večkrat slišali, in jo lahko razlagamo dobesedno: združimo polno zavestno pozornost s fizično izkušnjo, ki se v tem trenutku dogaja v telesu.

Skozi jogo se naučimo sprejeti, sprostiti ali premagati navade, ki nas ovirajo. Naučimo se razlikovati med telesno izkušnjo in komentarji nanjo, ki so običajno zelo tesno povezani. Težava tega kratkega stika je v tem, da se samodejno odzovemo na misli, ki so jih sprožili telesni občutki, ki pa sprožijo iste misli, in se vrtimo v »slepem krogu« (samsara).
Naš cilj je skozi jogo zagotoviti prostor in priložnosti za različne reakcije, nove možnosti in rešitve. Na primer, ko stojimo v zahtevnem položaju in se nam pojavi misel, da tega ne moremo več prenašati, a vseeno vztrajamo, najdemo način dihanja, to sprejmemo s svojim telesom, postopoma zmanjšamo moč misli, da »ne zmoremo«, in isto izkušnjo doživimo z drugačne perspektive. Vemo, da se najučinkovitejša sprememba zgodi, ko delamo s telesom in umom skupaj.

Naše telo je zakladnica navad, spominov in podzavestnih dejanj. Telo doživlja svet okoli sebe, um pa to izkušnjo interpretira.

Drugo koristno in praktično reprogramiranje, ki se zgodi z redno (pravilno) vadbo joge, je ločevanje stresa od moči v telesu in sposobnost preživetja stresne izkušnje ter njene sprostitve po njenem koncu. Določeni deli telesa, ko so napeti (aktivni), bodo razvili telesno moč, medtem ko bodo drugi, ko so v krču, zadržali stres v telesu. Sposobnost ločevanja teh dveh (ki se zelo pogosto aktivirata skupaj) je razlika med “zadrževanjem situacije” in “padanjem vanjo”.

Na primer, če počnemo nekaj fizično zahtevnega, kot je zahteven jogijski položaj, in se na moč nog odzovemo z namrščenim obrazom in kratkim vdihom, lahko celotna izkušnja ustvari nov stres, vendar se situacija že spremeni, če sprostimo obrazne mišice in poglobimo dihanje.
Z vadbo joge pridobimo sposobnost ustvarjanja izkušenj s svojim telesom in zavestnega, potrpežljivega in sočutnega odzivanja na vsako situacijo.

Pot joge je počasna, spreminja nas postopoma. Z razumevanjem sebe razvijamo potrpežljivost do drugih, z gradnjo odnosa s samim seboj pa spreminjamo svoj odnos z okoljem.

P: Kaj je terapevtska joga?

T: Dlje ko vadim jogo, bolj jo učim na terapevtski način. To pomeni, da dajem prednost metodam, ki konkretno pomagajo rešiti določen problem. V vodenih spletnih tečajih (ali kot del zasebnih lekcij) obravnavam določen problem, vprašanje ali del telesa. Z gibanjem, dihanjem, pozornostjo do dela, raztezanjem in sočutnim odnosom se lahko zavestno in namensko dotaknemo svojega telesa ter razgibamo mišice in tkiva, ki nas držijo ujete v bolečini.

Terapevtski pristop prepozna kompleksnost vsake zdravstvene težave in se ji loteva celostno – z uporabo jogijskih metod. Joga terapija prepoznava individualne razlike v starosti, življenjskem slogu, filozofiji, poklicu, duševnem in telesnem zdravju vsakega posameznika, saj je vsak od nas edinstvena kombinacija psihosomatskih značilnosti.

Zanimanje za terapevtski pristop k jogi delim s kolegico Katarino Luketino, s katero sva začeli spletni izobraževalni program »Divya terapija« (zdaj Zdrav’ko joga). Povabili smo ugledne hrvaške učitelje joge, ki so prav tako prepoznali, kako se joga lahko uporablja v terapevtske namene, da so v dvourni teoretično-praktični delavnici obravnavali po eno temo. Serija izobraževanj je bila zelo uspešna in poučna, veliko sem se naučila tudi sama. Več o projektu si lahko preberete na povezavi.

P: Kakšna je bila vaša pot do joge?

T: Pri 18 letih sem se prvič srečala z jogo prek knjige “Luč joge” avtorja B. K. S. Iyengarja in začela izvajati jogijske položaje po tej knjigi v družbi prijateljev. Samostojno sem vadila do 23. leta, ko sem začela obiskovati skupinske vodene tečaje Ashtanga in Vinyasa joge v takratnih zagrebških joga studiih Navu in Sangha. Od leta 2009 je Ashtanga Vinyasa joga postala osnova za mojo osebno prakso in jogo, ki jo poučujem. Več o mojem odnosu in pristopu k Ashtanga Vinyasa jogi si lahko preberete na – Ashtanga joga.

Zaključujem program usposabljanja za učitelja joge (RYT 200) na šoli GaiaYoga pod vodstvom Marca Bianca in Sandre Đidara Bianco. Hvaležna sem svojim učiteljem za podporo in učenje.
Skozi leta sem se udeležila številnih delavnic in tečajev svetovno znanih aštanga jogijev: Davida Swensona, Richarda Freemana, Kina MacGregorja, Marca in Joanne Darby, Govinde Kaija, Manjuja Joisa, Harmonyja Litchija, Eddieja Sterna, Petri Raisanena … Izobraževanje kot učiteljica joge nadaljujem pri Petri Carmichael v studiu Divya joge, kjer zaključujem nadaljnje izobraževanje (RYT 500). Tam moja praksa pridobi stabilnost in varnost, za kar se lahko zahvalim svoji učiteljici Petri.

Jogo sem začela poučevati, ker me je spodbudil občutek, da je ta disciplina dragoceno orodje za boljše življenje in da lahko tisto, kar je meni pomagalo, prenesem na druge.

Leta 2004 sem za tri mesece odšel na Šrilanko v budistični meditacijski center, kjer sem poglobil svoje znanje o budizmu in vipassana meditaciji. Od takrat sem se udeležil številnih desetdnevnih meditacijskih umikov, ki so jih vodili učitelji: Mislav Brečić, Bhante Sujiva, Ajahn Sundra, Martine Batchelor, Tina Rasmussen, centri S. N. Goenka. Več o meditaciji si lahko preberete na strani o meditaciji.

Meditacije in joge ne ločujem od svojega vsakdanjega življenja, temveč bogastvo teh naukov uporabljam v življenju, ki ga živimo tukaj in zdaj.

Jogo poučujem že od leta 2012, ko sem končala šolo za učitelje joge, najprej v več manjših skupinah na več mestih, kmalu pa bom začela voditi redne skupine v studiu Om yoga in Šarena. Od leta 2018 vodim center in šolo joge Divya z učiteljico Petro, najino sodelovanje je bilo zelo lepo, a kratko, ker se je Petra preselila v Ameriko in mi prepustila center joge Divya. Do leta 2021 bom s sodelavci vodila center, programe joge in dve generaciji usposabljanja za učitelje joge (TT200). Center se bo zaprl spomladi 2021, jeseni istega leta pa bom začela samostojno delati in začela ta projekt Tena yoga.

Znanje in izkušnje, ki jih radovedno zbiram že vrsto let, jih uporabljam in filtriram, da bi bile čim bolj jasne in praktične, so prosto dostopne na seznamu predvajanja posnetkov na YouTubu. Naročite se na moj YouTube kanal, vadite in se učite ter poglejte, kaj vam ustreza. Z veseljem vas vabim, da se pridružite mojemu rednemu spletnemu programu joge.

Prizadevam si osvetliti, prevesti in demistificirati, kaj sta joga in meditacija, ter ju približati vsem, da bi lahko iz teh praks izvlekli največ. Poudarjam njuno uporabnost v današnjem svetu v naši kulturi, brez verskih konotacij.
Moje delo temelji na vrednotah, ki so rojstna pravica vsakega bitja – zdravje, kakovost življenja, dobra volja in potencial za srečo.