Kaj je mindfulness in zakaj meditirati (osnove mindfulnessa)

zakaj meditirati

Kaj je mindfulness?

Mindfulness je način bivanja, gledanja in obstoja, ki ga vadimo z meditacijo. Beseda mindfulness izhaja iz Budove osemčlene poti in pojma samma sati ki pomeni pravilno se “spomniti”, “spomniti se opazovati” oziroma “ohranjati zavedanje”, v slovenščino pa ga prevajamo kot čuječnost. Pravilno pomeni s pravim namenom, tako da ne dovolimo prevlade “strupenih” stanj uma. Ko smo čuječi, imamo dobro ravnovesje med budnostjo in sproščenostjo. V budnosti smo prisotni in se zavedamo tega, kar se dogaja okoli nas in v nas; vemo, kje smo, kaj mislimo, čemu namenjamo pozornost in kaj občutimo. Sproščeni smo v smislu, da nismo pretirano navezani na trenutno misel ali stanje ter da nismo “padli” v zgodbo in stres.

Kaj nas spodbuja, da vadimo čuječnost?

Vsi smo kdaj naravno čuječi, zato to stanje zlahka razumemo. Ko smo nekje, kjer želimo biti, in počnemo, kar imamo radi, smo naravno budni in sproščeni, bivamo brez boja in bega ter nas situacija zanima. Pri meditaciji čuječnosti se učimo takšno kakovost bivanja prenesti tudi v trenutke življenja, ki morda na prvi pogled niso takšni. Za svoje življenje želimo biti prisotni tudi takrat, ko nam prinaša dolgočasne, boleče, težke ali konfliktne situacije. Namesto da bi bežali ali se borili in opravičevali, se ustavimo in sprejmemo, nato pa se odločimo, kako bomo ravnali s tem, kar občutimo. Postanemo radovedni.

Vrednost življenja je v tem, da občutimo vsa stanja, saj so vsa enako naravna. Ko se ustavimo in sprejmemo, nam ni treba več bežati, kar pomeni, da smo svobodni tam, kjer smo.

Z meditacijo si dovolimo občutiti neprijetno in priznati, da sme biti del našega življenja, ne da bi ob tem sklenili, da je z nami nekaj narobe. Če imamo rešitev za svojo težavo, si moramo seveda pomagati. Sočutje, želja pomagati sebi in drugemu, je del budnosti in ostrine tega zdravega čuječega stanja.

Kako deluje meditacija?

1. Učimo se obvladovati reaktivno in impulzivno vedenje
2. Lahko se odločimo za delovanje iz pravega namena
3. Ustvarimo prostor miru, v katerem lahko občutimo nemir

1. Meditacija je vaja, ki jo izvajamo odločno, da bi razvili lastnosti budnosti in sproščenosti ter jih lahko uporabili v življenjskih situacijah. Med meditacijo vadimo jasno opazovanje, na primer: “Aha, ta misel je povezana s tem čustvom.” V meditaciji se nanjo ne odzovemo, temveč jo le opazimo; smo opazovalec. Ko se nam pozneje v vsakdanjem življenju pojavi ista misel, lahko izberemo, ali se bomo nanjo odzvali, jo samo opazili in spustili ali pa se morda odzvali drugače. Iz meditacijske vadbe vemo, da tej misli ni treba samodejno verjeti. Imamo izkušnjo, da smo jo že nekoč samo opazili in se nanjo nismo odzvali, s čimer smo ustvarili prostor med njeno intenzivnostjo in svojim odzivom.

Ta izkušnja je zelo dragocena, saj na lastnem primeru vidimo, da nam ni treba verjeti vsaki misli, ne glede na to, kako prepričljiva je.

Da bi sploh lahko izbrali drugačen odziv, moramo opaziti, kaj mislimo, preveriti, ali želimo tako razmišljati še naprej, in nato izbrati drugačen odziv. Moramo se “zadržati” in usmeriti. Vadimo obvladovanje impulzivnega vedenja (impulse control), ki je, kot kaže, tisto, kar nas razlikuje od drugih sesalcev oziroma nas dela človeške. Na srečo ga lahko vadimo in tega smo sposobni vsi.

2. Mindfulness nas uči delovati iz pravega namena, da bi to, kar se odločimo storiti, povedati ali pomisliti, izviralo iz prostora, v katerem ne želimo prizadeti sebe niti drugega. To je ključna značilnost te vadbe, saj imajo zlonamerne misli nekakšno sladkost, vrsto identifikacije in postavljanja nad druge, ki jo s to vadbo oslabimo. Prepoznamo lahko iskro pohlepa ali sovraštva in se odločimo, da ti čustvi ne bosta vir našega delovanja.

3. Med meditacijsko vadbo ustvarimo zavesten prostor pozornosti, v katerem si dovolimo občutiti, kako je biti bolj ali manj preplavljen z neprijetnimi telesnimi občutki. Neprijetno občutimo v varnih razmerah. Učimo se z mirnimi očmi gledati nemirno. Z neprijetnostmi se “spoprijateljimo”, da ne ostanejo več v naši senci.
Metoda R.A.I.N. pojasnjuje korake meditacijske vadbe. Več na: Mindful.org

Kako ohranjati kontinuiteto čuječnosti in dobro ravnovesje med budnostjo ter sproščenostjo?

Da bi bili čuječi v vsakdanjem življenju, poskušamo držo budne sproščenosti razvijati ob preprostejših stvareh. Ko pridejo zahtevnejše situacije, bomo tako lažje zbrali pogum in rekli: “V redu, tudi to smem občutiti in lahko dovolim, da je tukaj takšno, kot je.” 

Z vztrajno vadbo bomo pridobili vse več orodij za delo s seboj, čuječnost bomo znali uporabiti pri širšem razponu čustev in spoznali bomo, s katerimi mislimi omejujemo sami sebe. Do svojih stanj bomo postali igrivi in jih jemali manj resno. Lažje bomo ravnali z odnosi in težavami ter se ne bomo postavljali v vlogo žrtve, temveč človeka, ki želi spoznati vse človeško. Z meditacijo razvijamo zdrav odnos do narave minljivosti. 

Kontinuiteto čuječnosti ohranjamo skozi vsa dnevna opravila in z držo svojega telesa. Pogosto se spomnimo, kaj želimo in zakaj to počnemo.

Telo kot polje sedanjega trenutka

Pojem čuječnosti razumemo razumsko, toda če želimo tako živeti, se mora navada zasidrati v telesu.

Čustva so kemični odzivi našega telesa in povzročajo misli. V telesu na primer občutimo jezo, zato imamo jezne misli. Film jeze se je pojavil, ker ga je sprožil telesni občutek. Ko še naprej mislimo jezne misli, postaja telesni občutek oziroma čustvo vse močnejše. Nekje moramo prekiniti ta krog, v katerem so čustva sprožilci misli, misli pa sprožilci čustev. Telo je polje, skozi katero najlažje pridemo do najjasnejšega in najbolj neposrednega energijskega vidika svojih čustev ter misli in jih lahko najbolje izrazimo. Telo si po naravi prizadeva izraziti čustva, saj so to močne energije. Majhni dojenčki na primer nimajo ovir, ker se pri njih razum še ni vključil. Ko dojenčka nekaj boli, joka in brca z nogami; ko je srečen, se smeji in razpira roke. Svoje čustvo takoj izrazi z vsem telesom, saj je energija premočna, da bi jo zadržal.

Ideja je, da telesu dovolimo izraziti, kar mora, vendar znamo to pokazati razumno, modro in primerno, tako da je koristno za nas in drugega. Če želimo nekomu povedati, zaradi česa smo jezni, vendar to izrazimo s pasivno agresijo, tega ne bo želel sprejeti. Pomembno je, da znamo svoja stanja predstaviti premišljeno in na dober način. Vodena meditacija v gibanju: POLJE TELESA

Moč proti stresu

Ravnovesje med budnostjo in sproščenostjo najlažje ohranjamo s telesom. Budni smo z mišicami, ki nam dajejo moč in stabilnost, sprostimo pa tiste, ki nam povzročajo stres.

V jogi se to ravnovesje imenuje sthira sukham asanam : načelo stabilnosti in moči ter hkrati udobja in sproščenosti. Ravnovesje sthire in sukhe je ravnovesje med tistim, kar nas omejuje, in gibanjem, ki se z lahkoto izraža znotraj teh okvirov. Imamo na primer moč nog, medenice in spodnjega dela trebuha kot temelja stabilnosti, zgornji del telesa pa sproščeno držimo pokonci; oboje je del iste izkušnje. Stres se lahko kopiči, ko dvigujemo ramena ter stiskamo zobe in pesti, zato te dele sprostimo. Uredimo držo, v kateri veliko lažje prepoznamo misli in čustva, ki so se pojavili. Somatski meditaciji: ČUTIM, DA SEM TUKAJ in MEDITACIJA S TELESOM.

In za konec: zakaj?

V starodavnih filozofijah so ljudje z vrlinami prikazani kot plemeniti ljudje. Plemenitost nam dajejo lastnosti izurjenega uma. Vadimo, da bi živeli zdravo in srečno, saj je to največja vrednota, ki jo imamo.

Skratka, meditiram, da bi bila človek.

Predavanje “Mindfulness za vsak dan” poslušajte na YouTubu:

Besedilo so navdihnili nauki Mislava Brečića, Tare Brach, Jona Kabat-Zinna in številnih drugih. Povezave: Samma sati, Sthira sukham asanam

Znanost v ozadju čuječnosti:
– The science of mindfulness
– How mindfulness may change the brain
– The state of mindfulness