Intervju za revijo Ljepota&Zdravlje

Intervjuvala: Matea Martek

1. Kakšna je bila vaša življenjska pot in zakaj ste se odločili ukvarjati z jogo?

Prvi stik z jogo je name izjemno globoko vplival, saj sem v telesu začutila veliko moč in odprtost, ki sta mi pomagali lažje obvladovati vsakodnevne izzive. Iz lastne izkušnje sem spoznala, kako so misli in čustva povezani s telesnimi stanji ter da sta um in telo resnično neločljiva. Joga je od takrat nenehno del mojega življenja. Vadbo sem poglobila, ko sem se vpisala v šolo za učitelje joge in jo začela sistematično študirati. Od prve šole joge sem opravila številna izobraževanja, usposabljanja in delavnice ter zbrala veliko ur poučevanja. Joga je naravno vstopila v moje življenje in sčasoma postala moj poklic. Strastno me zanimajo telesno gibanje, povezava med telesom in umom ter zdravje, ki nam je dostopno v nas samih. Več …

2. Kaj je za vas joga?

Jogijske prakse v obliki vaj, ciljno usmerjenih tehnik, dela z dihom, metod dela z umom oziroma meditacij, jogijske prehrane in podobnega ponujajo številne odlične nasvete ter praktična navodila za ohranjanje zdravja, lajšanje zdravstvenih težav, zmanjševanje stresa in splošno izboljšanje kakovosti življenja. Velja stari dobri rek: »Zdrav duh v zdravem telesu.«  
Zame pri tem ni verske konotacije, dogme ali dvoma. Joga je sklop inteligentnih in praktičnih metod za ohranjanje zdravja, ki učinkujejo na vsa telesa ne glede na predispozicije.

3. Katera izobraževanja so nujna ali priporočljiva, da postanemo učitelj joge?

Nujno je osnovno izobraževanje za učitelja joge, tako imenovani 200-urni učiteljski tečaj. Po njem praktikant pridobiva znanje z vodenjem ur joge, obenem pa se mu odprejo vrata do številnih nadaljnjih izobraževanj, odvisno od smeri in sloga joge, s katerim se ukvarja. 

4. Na kaj ste trenutno osredotočeni?

Trenutno se osredotočam na program spletne joge ki ga redno vodim. Vsak mesec obravnavamo drugo jogijsko temo. Teme povezujejo terapevtsko jogo s čuječnostjo in meditativnimi kontemplacijami. Marca smo imeli jogijski razstrupljevalni program ter prebujali prebavo in način »prebavljanja« čustev ter odnosov. Aprilska tema je protistresna joga: krepimo odpornost proti stresu in se učimo, kako ga lažje obvladovati. Maja imamo jogo za gibljivost, junija jogo za hrbtenico … Vsako prvo nedeljo v mesecu začnemo s predavanjem in uvodno uro o mesečni temi, ki jo nato vključujemo in vadimo pri rednih urah. Odkar sem v program spletne joge uvedla mesečne teme, se udeleženci veliko lažje posvetijo enemu svojemu vidiku, delajo na nečem določenem in ozaveščajo navade. Rezultati so pozitivni in udeleženci zadovoljni, meni pa je v veselje smiselno nadgrajevati ter razvijati eno jogijsko temo za drugo.

5. Katero pomembno lekcijo ste usvojili pri delu z ljudmi?

Vsi smo zelo različni in vsak predsodek o drugem je izguba časa. Ne moremo vedeti, s čim je nekdo prišel, kaj ga boli in kaj nosi v sebi. Obsojanje in opravljanje nista niti malo konstruktivna ter ne pomagata ne nam ne tistemu, na kogar smo se spravili. Če želimo pomagati, moramo počakati, da nas oseba prosi za pomoč; prej le pametujemo, ona pa bo čutila odpor tudi do najboljšega nasveta na svetu. Ko sem udeležence opazovala pri vadbi joge, sem občudovala našo različnost in se učila ljudem dati prostor, da mi pokažejo, kaj je zanje dobro in kaj potrebujejo. Ni pravila, ki bi veljalo za vse. Kar je dobro za eno osebo, je lahko za drugo neprimerno. Vsak moj predsodek je ostal brez vsebine, želja pomagati pa se je pokazala kot odprtost, da se od vsakega človeka, s katerim sem delala, naučim, kaj je zanj najbolje.

Čudovito je opazovati, kako se pri uri joge ustvari skupno vzdušje, v katerem smo vsi dobrodošli prav s tem, kar nosimo v sebi. Vsak bo gib s svojim telesom izrazil drugače in pri tem ne more zgrešiti, saj mora biti prav tako.

6. K čemu stremite v prihodnosti?

Tako kot doslej si bom prizadevala dati vse od sebe pri vsem, kar počnem. To je pravzaprav edino, kar imam: željo, da v vsaki okoliščini dam najboljše, kar zmorem in znam. Pri jogi se želim še naprej izobraževati, sodelovati s podobno mislečimi in deliti to bogato znanje tako, da bo razumljivo ter uporabno za vsakogar, ki vpraša.

Lekcije za bralke revije Ljepota&Zdravlje

1. Kako nam joga pomaga v vsakdanjem življenju?

Zelo preprosto: krčenje je bolečina, sproščenost pa lahkotnost. Mišice, ki se skrčijo in ne popustijo, vlečejo kosti, stiskajo živce in držijo telesno držo v bolečini. Sprostijo se z raztezanjem in spremembo notranjih kemičnih vplivov, kot so hormoni, količina kisika v krvi, prekrvavitev in hitrost prebave. 

Jogijske vaje ustvarjajo to spremembo ter ohranjajo tkiva zdrava in pretočna, torej uporabna do svojih največjih zmožnosti. Ko govorim o mišicah, upoštevam, da naše misli in čustva vplivajo nanje. Vpliva uma na telo seveda ne ločujemo od telesa: stres se na primer pokaže v telesu, čeprav je nastal iz zaskrbljenih misli, skozi telo pa se ta stanja uma sproščajo.

Joga je zato odlična formula za ponastavitev čustvenih in miselnih stanj s telesnimi gibi ter položaji, kar je izjemno uporabno v vsakdanjem življenju.

Jutranja joga nam pomaga razgibati, predihati, okrepiti in raztegniti telo ter začeti dan z odprtim odnosom. Skozi telo začutimo, kaj se dogaja, da lahko najprej uravnamo sebe in se šele nato odzovemo. Že zjutraj v svoje ravnanje vnesemo zavedanje in se znamo ustaviti, ko potrebujemo mir. Popoldanska joga pomaga odložiti težo dneva, se znova predihati, raztegniti in dobro razgibati ter sprostiti stres iz mišic. Vadimo jo lahko večkrat na dan. Pravzaprav jo izvajamo že takrat, ko začutimo svoje počutje in si z dihom ali nežnim gibom pomagamo spremeniti težko stanje.

2. Kaj je terapevtska joga?

To je vadba joge, katere cilj je ublažiti določeno težavo, naj bo telesna, duševna ali čustvena. Po jogijski filozofiji gre za isto naravo, mi pa le iščemo najboljši način za dostop do vzroka težave. Joga je že sama po sebi terapevtska, saj zelo koristi zdravju telesa in duha. V ciljno terapijo jo spremenijo pozorno usmerjanje na telo ali njegov del, kakovost dihanja, položaji, prilagojeni težavi, in čuječ odnos. Joga je bolj ali manj terapevtska glede na pristop učitelja in odprtost udeleženca.

Neka udeleženka se je na primer obrnila name zaradi bolečin v spodnjem delu hrbta. To je zelo širok pojem, zato se najprej pogovoriva. Ugotoviti moram, katere navade bi lahko povzročale bolečino in ali se je zgodilo kaj, zaradi česar se je poškodovala. Iz telesne drže in še bolj iz gibanja lahko opazim njene težnje ter način, kako se drži. Po pogovoru in poskusnem gibu začneva vadbo joge. Vodim jo skozi položaje in gibe ter sprašujem, kako se počuti. Skupaj iščeva položaje, ki zmanjšujejo nelagodje in vodijo k sproščanju bolečine. Nato oblikujeva vadbo, sklop vaj, ki jih lahko izvaja sama in ji pomagajo lajšati bolečino ter težavo ohranjati pod nadzorom. Pri tem je ozaveščala boleči del telesa in z njim delala po jogijskih načelih: raztezala ga je in krepila. Naučila se je dihati globlje in bolj sproščeno ter dih usmerjati v ta del telesa. Sočuten odnos do svoje bolečine pomeni, da do nje ne čuti odpora, temveč potrpežljivo sprejema trenutno stanje. Pri jogi je vsak svoj terapevt. Sami se najbolje poznamo in po tej poti skrbimo zase, učitelji joge pa ponujajo možnosti, kako se bolje spoznati in razumeti.

3. Danes na Hrvaškem deluje veliko studiev joge. Kako izstopati in ali jih dojemate kot konkurenco?

Kar zadeva mene, bi morali jogo vaditi vsi, učiteljev pa naj bo dovolj za vsak tip udeleženca. Vsakemu od nas bolj ustreza drugačen značaj učitelja ali slog joge, zato je raznolikost nujna. Ko sem bila »mlada« učiteljica, sem dajala najboljše, kar sem znala, imela rada to »delo« in številnim je ustrezalo. Danes menim, da lahko ponudim več, ker imam več znanja in izkušenj, vendar to ni nujno; tisti, ki so se učili pri Teni začetnici, so takrat potrebovali prav to. Konkurenca je nekaj pozitivnega, saj pomeni medsebojno izboljševanje. Pri jogi ni konca ne osebni rasti ne deljenju znanja.

4. Katere lastnosti mora imeti dober učitelj joge?

Učitelj joge mora živeti to, kar poučuje. Bolj iskreno in z več ljubezni ko je modrost ter prakso joge vključil v svoje življenje, lažje in bolje bo učil. Verjamem, da to velja tudi za druge poklice, vendar je joga pot, ki je ne moremo deliti, ne da bi se ji osebno in srčno posvetili. Iz tega zanimanja izvira motivacija, da se učitelj joge nenehno izobražuje in pridobiva izkušnje pri delu z ljudmi. 

Misel za konec

Učitelj joge je danes poklic, za katerega se izobražujemo formalno. Prvotno je praktikant sledil mentorju, dokler se ni naučil dovolj, da je lahko začel poučevati sam. Šlo je skoraj za individualno življenjsko pot učenja in prenašanja znanja. Po jogijski filozofiji je ta nauk pravica vsakega človeka, saj vsebuje znanje o resnici naše narave in vrnitvi k zdravju v nas. Težko je reči, da ima učitelj joge kariero v klasičnem smislu in da je vodenje joge posel. Vendar lahko tako poimenujemo tudi ljubezen in predanost temu delu. V svojem bistvu je pomembno ljudi spodbuditi k razumevanju, da se lahko vsi učimo živeti smiselno in radostno.

To ponazarja simbolika lotosovega cveta. Raste iz blata in ko prodre nad vodno gladino, zacveti v izjemni lepoti. Ta lepota je naš potencial. Dokler smo še v »blatu«, moramo le najti način, da zrastemo, joga pa je zagotovo zelo dobra pot.

Članek poiščite tudi v tiskani izdaji revije Ljepota&Zdravlje
iz maja 2023 ali na spletni strani: ljepotaizdravlje.hr