To je drugi del dnevniškega zapisa Zadnji na obali, prvi v morju. Daleč smo na jugu, zato kopalna sezona seveda traja dolgo. Ko vsi odidejo domov, mi ostanemo, zdaj skoraj sami v zalivu in zagotovo sami na plaži. Sredi čudovitega, mirnega, sončnega dne — kaj bi drugega kakor »šli na morje«?
Niti pomembno ni, ali plavamo v klasičnem pomenu. Lahko se samo slečemo in sončimo, gradimo gradove iz peska ter vozimo čolničke po plitvini.
Mar nima kopalec pravice izbrati, kako globoko bo stopil v morje, pa temu še vedno reči kopanje? Obstaja pravilo, kolikšen del telesa mora biti moker, da lahko trdiš, da si se »okopal«? Zame šteje vse. Potopiti samo nogice je celovito doživetje. :)
Nikola s temi pojmi nima nobenih težav. Gol je na plaži, malo čofota in škropi, potem koplje po pesku in uživa na polno.
