Jogijska rutina

Paket vsebuje predavanje z uvodno vadbo + devet ur joge.

Rutina je koristna, saj določa razpored za obveznosti in prosti čas. Naš živčni sistem jo ima rad. Telo ve, kdaj je čas za hrano, in jo vsak dan pričakuje približno ob istem času. Enako velja za spanje, delo, zbranost, vadbo in drugo. V svoji rutini se znajdemo; je znan in produktiven teren. Pomembno je, da jogo vključimo v njen redni tok. Pravijo: če nimaš deset minut za meditacijo, meditiraj eno uro.

Paket je posvečen vzpostavljanju rutine z jutranjo prakso joge, ki se ponavlja, postaja znana in varna ter nam daje odlično osnovo za vse dnevne izzive, ki jih prinaša vrnitev v urnik z drugimi člani skupnosti. Če ste začetnik v jogi, je to tudi pravi paket za začetek, saj obravnavamo osnove.

Obravnavane teme:

• osnove joge in podrobnosti asan
• pozdrav soncu
• osnova Ashtanga joge
• ritem ponavljanja gibov
• zdrava jogijska rutina
• tišina uma
• koherentno dihanje
• meditacija za boljšo zbranost
• afirmacije za moč volje

Posnetki so nastali na redno vodenih urah spletne joge. Ure so bile posnete prek aplikacije Zoom v ločljivosti do 720p (možna so nihanja v kakovosti videa).

UVODNO PREDAVANJE IN URA JOGE NA TEMO

S tem mesecem odpiramo temo pristne jogijske motivacije za redno prakso. Če jogo izvajamo zato, da izpolnimo neko obliko ali obveznost, bomo zelo hitro padli v takšno miselnost – da trenutno stanje ni dobro in da “moramo” vadbo opraviti. Toda to ni joga, saj v tem ni ljubezni, dajanja in veselja. Jogijska motivacija za prakso izvira iz predanosti – posvečenosti in srčne zavezanosti, s katero rečemo: “Naj skozi prakso dam najboljše od sebe v dobro vseh živih bitij.” Ritmična rutina je vsakodnevna vrnitev k sebi. Zato se ta mesec zavežemo, da bomo vadili vsak dan in se vsak dan vsaj malo dotaknili predaje ter srčne doslednosti v času, ki ga namenimo jogi.

1. VRAČAM SE K SEBI

Mir, ki nam ga prinašata red in ritem, je vrnitev k miru v sebi, k našemu prostoru iskrene izkušnje in občutku telesa. Danes smo lepo in počasi izvedli celotno prakso: od razgibavanja in pozdravov soncu prek nekaj stoječih asan do asan na tleh ter jo zaokrožili s počitkom v Shavasani. Samo začnite in ne razmišljajte, temveč čutite.

2. ŠTIRI DOBE

Naš ritem za umirjanje in red je enako razmerje vdiha in izdiha. Uravnoteženo dihanje pomeni enako dolžino vdiha in izdiha, kar smo podprli z enako dolgimi gibi, počasnim dviganjem in spuščanjem rok. S takšnim počasnim začetkom smo s prano napolnili zaspane plasti pod kožo ter zlahka prebudili gibanje v valovih skozi pozdrave soncu in zaporedje asan Ashtanga joge. Med prakso se čim pogosteje spomnimo dihati urejeno in uravnoteženo. Ko umirimo srce, se vrnemo k podaljševanju diha in vstopimo še globlje vase.

3. MED IN RED

Med zato, ker telo hranimo s prijetnimi gibi in prano, red pa zato, ker se gibljemo ritmično in počasi. To je čuječ čas za nas. S to vadbo se nagradimo, da izpustimo vse nepotrebno iz telesa in življenja ter pustimo odprt in miren prostor za novo. Nekaj časa smo namenili zaklonom, saj so vadbe tega meseca bolj usmerjene v predklone, zato bodite nežni. Za konec vam bo koristila zvita odeja ali blazina.

4. RITEM, KI OSVOBAJA

Naše telo ima svoje naravne procese, ritem in logiko, na primer ritem diha. Joga te naravne telesne procese poudarja, vendar ne izumlja ničesar novega. Želimo začutiti notranjo naravo in jo okrepiti. Ključ je v drži, s katero poglobimo in poudarimo naravo telesa, namesto da bi se trudili postati nekaj drugega ali kaj izvajali “na silo” samo zato, ker mislimo, da moramo ali da bomo s tem kaj dosegli. Danes smo se gibali tako, da je dih premikal telo in smo ostajali v niti diha, ki izraža gib; telo sledi dihanju. Zato smo nekoliko več pulzirali in poudarili ritem ter pazili, da ni siljenja. Nikamor nam ni treba priti in ničesar nam ni treba doseči.

5. ZNATI SE USTAVITI

Meditacija čuječnosti ima dva osnovna koraka: ozavestiti in sprejeti. Ozavestiti ni težko. Lahko na primer opazim, da sem razočarana, čeprav lahko vadimo tudi ta korak. Sprejeti pomeni resnično privoliti in začutiti, ne pa se zapeljati z mislimi, da zdaj ne bi smelo biti tako ali da bi bilo bolje drugače. Danes smo prakso izvajali na ta način: vsaka asana je nova priložnost, da sedemo, metaforično in tudi dejansko vase, ter sprejmemo stanje, bodisi tisto, s katerim smo prišli na vadbo, bodisi tisto, ki ga prebudi asana,  saj ni pomembno. Tako smo lepo, po vrsti in v miru izvajali znano zaporedje položajev, korak za korakom, in sedli v vsako stanje.

6. RITEM ŠIRINE

Zjutraj smo začeli s širokim ritmičnim razgibavanjem. Videli boste, da je zabavno. Med vadbo smo gibe večkrat pulzirali, da smo ostali v enotnem ritmičnem in dinamičnem toku. Izvedli smo pozdrave soncu, nekaj asan ter poudarili nekaj zasukov. Vadba je kratka in prijetna, zato samo pritisnite > PLAY in joga je tukaj.

7. MEDITACIJA NA DIH

Ko samo sedemo k meditaciji, opazujemo naravni dih, kar je težje kot takrat, ko se gibljemo in dihamo poudarjeno ter globlje. Svojo prakso joge doživimo kot meditacijo v gibanju, pri kateri v vsaki asani pozornost vračamo k dihu in občutkom v telesu. Današnjo vadbo smo začeli s krožnimi gibi, ki prebujajo srce in zgornji del hrbta, ter nadaljevali z običajnimi pozdravi soncu in znanimi asanami. V Shavasani smo se znova spomnili, da meditiramo in da smo zavedanje, ki brez obsojanja opazuje, po praksi pa smo sedli še h kratki meditaciji, ki jo lahko tudi podaljšate.

8. PRANIČNA 
SVETLOBA

Z vdihom poleg zraka v telo prinašamo zavedanje, svetlobo in nasmeh = prinašamo prano. Ko telo raztezamo in odpiramo v različnih smereh, pranična pozornost doseže posamezne organe in globoko vstopa v tkiva. To je vedno dostopno vsem, vendar postaja lažje, če tako vadimo pogosteje, izvajamo jogo in dihamo, saj postajajo kanali prane bolj pretočni. Danes smo v asanah uporabljali položaje rok, da odpremo prostor pod rameni, lopaticami in pazduhami proti organom. Sicer smo se lepo in ritmično gibali skozi pozdrave soncu in asane z Gomukhasano na koncu.

9. ZA MIRNE ŽIVCE

Pomirjanje živčnega sistema in prebujanje parasimpatičnega živčevja je eden od “stranskih učinkov” joge, seveda v pozitivnem smislu. Čeprav joga ni pasivna praksa, saj gradi moč in gibljivost telesa, je njen učinek na živčni sistem parasimpatičen: prinaša mir in stabilnost ter čas, da se nahranimo, poživimo in obnovimo. Zlasti ko dodamo globoko, tekoče in ritmično dihanje, povečamo učinek na parasimpatični živčni sistem. Današnja zaključna vadba meseca je vključevala nekoliko bolj osnovne gibe in položaje s poudarkom na ritmičnosti diha v gibanju ter krepitvi mišic osnove telesa, spodnje medenice in nog.

Naj prebudim svoje srce, ki iz ljubezni skozi gib in dih daje najboljše od sebe v vsaki situaciji in za vse druge ljudi. Naj imam svoj notranji mir ter dovolj potrpežljivosti in ljubezni zase in za druge.

Kako postaviti zavezo, ki temelji na zdravih temeljih in pravi nameri za redno disciplino ter vsakodnevno prakso?

Ko odločitev za spremembo izhaja iz občutka, da sedanje stanje ni dobro, na primer ko ljudje začnejo dieto, ker niso zadovoljni s svojimi navadami, delujemo iz krivde, sovraštva do sebe in nespoštovanja trenutnega stanja. Če jogo izvajamo zato, da izpolnimo neko obliko ali obveznost, bomo zelo hitro padli v takšno miselnost – da trenutno stanje ni dobro in da “moramo” vadbo opraviti. Toda to ni joga, saj v tem ni ljubezni, dajanja in veselja. Jogijska motivacija za prakso izvira iz srčne posvečenosti in predanosti.