Pravimo mu veliki regrat, ker je videti kakor regrat in leti kakor regrat, samo večji je. Nisem se potrudila raziskati, katera rastlina natančno je, vendar sta gotovo v sorodu. Uspelo mi je pripraviti primerjavo velikosti, da vas takoj popeljem v zgodbo o velikanskem regratu in njegovi posebnosti.
Ker je povečan, kot bi nekdo pritisnil povečavo, se pokažejo neverjetne podrobnosti, ki jih je pri navadnem regratu težje opaziti. Tudi vsako »padalo« je večje, zato je anatomija cveta povsem jasna. Pogled v središče konstrukcije me je čisto navdušil. Vidi se, da je krogla znotraj votla, nitke pa ustvarjajo čipko, ki daje vtis okroglega telesa. Krogle pravzaprav ni; obstaja samo množica drobnih dežničkov, popolno razporejenih v celoto cveta.
Cvet ima pecelj — ali kakor se že imenuje del, na katerega so pritrjena padala — zelo podoben regratovemu. Očitno gre za isto načelo.
Ko Nikola zagleda velik regrat, mu seveda ni rešitve. Zmečka ga, razpiha, raznese, naredi vse, kar zmore… Kar nekaj časa sem iskala enega ali dva primerka za dnevnik, ki še nista bila razpihana. Tudi ta sta bila takoj po fotografiranju vestno raz-regratena.
Sicer pa se mi zdi, da se njihova sezona zdaj končuje. Zelo so suhi, vlaknati in rjavi. Morda je še bolje, da jih ločimo od stebla in pomagamo padalom v veter, na svobodo, proti novim priložnostim in naslednjim poglavjem, ki čakajo vsakega malega letalca.
