Pravijo, da je bogomolka dobila ime po sprednjem paru nog, ki ju drži kakor roke, sklenjene v molitvi.
Bogomolka je pogosta prebivalka vrtov in dvorišč, tudi našega na Biševu. Samice so tako velike in kričeče zelene. Ta gospodična se je sončila na terasi, zato sem priredila fotoseanso. Ni ugovarjala; celo pozirala je. Bolj ko sem se ji približala, bolj je obračala glavo v profil, da bi bila na posnetku še zapeljivejša.
Je ena tistih žuželk z »breztežnostnim učinkom«: na krhkih nožicah drži vso težo na navpični površini. Se konice nog nekako zataknejo v teksturo? Kako sploh lahko tako stoji? Naj ostane njena skrivnost. Skrivnostnost ji pristaja.
Malo smo jo preučili in odšli naprej. Nikola si je pozneje skoraj zlomil jezik, ko je skušal ponoviti ime tistega, ki smo ga srečali na terasi…
