{"id":18392,"date":"2026-06-08T20:39:32","date_gmt":"2026-06-08T18:39:32","guid":{"rendered":"https:\/\/tena.yoga\/?p=18392"},"modified":"2026-07-11T08:24:18","modified_gmt":"2026-07-11T06:24:18","slug":"pomen-vagusnega-zivca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/blog\/pomen-vagusnega-zivca\/","title":{"rendered":"Pomen vagusnega \u017eivca"},"content":{"rendered":"\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
\n

\u017divljenje z dobro toniranim vagusom<\/h2>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Vsakodnevno spodbujanje vagusnega \u017eivca je klju\u010dno za odpornost \u017eiv\u010dnega sistema. Delovanje tega \u017eivca je temelj uravnote\u017eenega \u017eivljenja ter optimalnega telesnega in du\u0161evnega zdravja. Vagusni \u017eivec prena\u0161a 75 odstotkov parasimpati\u010dnih funkcij mo\u017eganskih \u017eivcev, uravnava stres in osnovne \u017eivljenjske funkcije, zmanj\u0161uje sistemsko vnetje ter izbolj\u0161uje prebavo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

Kaj so \u017eivci?<\/h3>\n\n\n\n

\u017divci so snopi kablom podobnih vlaken, ki delujejo kot sistem \u017eic v telesu. Prena\u0161ajo elektrokemi\u010dne signale<\/strong> med mo\u017egani, hrbtenja\u010do in preostalim telesom ter nadzorujejo vse od gibanja in zaznavanja do avtonomnih funkcij.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je vagus?<\/h4>\n\n\n\n

Vagusni \u017eivec je najdalj\u0161i in najbolj zapleten izmed 12 mo\u017eganskih \u017eivcev, ki potujejo v mo\u017egane in iz njih ter ne potekajo skozi hrbtenja\u010do.
Deluje kot klju\u010dna dvosmerna informacijska avtocesta:
\u2013 povezuje mo\u017egane z glavnimi organi,
\u2013 nadzoruje nehotene oziroma avtonomne telesne funkcije, kot so \u201crest and digest\u201d oziroma po\u010ditek in prebava, sr\u010dni utrip, prebava ter imunski odziv.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Fotografija je povzeta s POVEZAVE<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Kak\u0161na je njegova vloga?<\/h4>\n\n\n\n

\u2013 Prena\u0161a senzori\u010dne in motori\u010dne signale.
\u2013 Nadzoruje preklapljanje med parasimpati\u010dnim in simpati\u010dnim \u017eiv\u010dnim sistemom tako, da vklju\u010duje ter izmenjuje odziva \u201crest and digest\u201d in \u201cfight or flight\u201d.
\u2013 Upravlja ve\u010d funkcij avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema:
1. Prebava:<\/strong> spodbuja kr\u010denje \u017eelodca, prebavne encime in dejavnost \u017eol\u010dnika, da omogo\u010di razgradnjo hrane. Po njem poteka glavna komunikacija med \u010drevesnim mikrobiomom in mo\u017egani.
2. Srce in plju\u010da:<\/strong> uravnava sr\u010dni utrip v mirovanju, krvni tlak in hitrost dihanja.
3. Nadzor vnetnih procesov:<\/strong> vagusni \u017eivec je klju\u010dni regulator vnetja prek \u201cholinergi\u010dnega protivnetnega refleksa\u201d. Vagusna aferentna vlakna zaznavajo imunske signale, eferentna pa zavirajo spro\u0161\u010danje citokinov, ki delujejo na receptorje. Nizek vagusni tonus je povezan z ve\u010djim sistemskim vnetjem, spodbujanje vagusa pa krepi parasimpati\u010dni izhod in pomaga zmanj\u0161evati pretirane vnetne odzive.
4. Gibanje grla:<\/strong> nadzoruje mi\u0161ice, potrebne za po\u017eiranje, govor, dihanje in nagonske odzive v grlu.
5. Reproduktivno zdravje:<\/strong> uravnavanje stresa pomaga izbolj\u0161ati reproduktivno zdravje. Za uresni\u010devanje naravne te\u017enje po razmno\u017eevanju mora biti posameznik mo\u010dan, zdrav, privla\u010den in uravnote\u017een.
6. Odpornost proti stresu: <\/strong>dobro delovanje vagusnega \u017eivca omogo\u010da lahek povratek v ravnovesje po stresnem dogodku.
7. Miselna jasnost:<\/strong> ko se vagusni signali okrepijo, postane mo\u017eganski sistem natan\u010dnej\u0161i, kar pomaga pri osredoto\u010denosti in miselni jasnosti. Vagusni tonus zmanj\u0161uje anksioznost in pretirano razmi\u0161ljanje. Mo\u010dan vagusni tonus pomaga prefrontalni skorji ohraniti nadzor ter izbolj\u0161uje \u010dustveno ravnovesje in odlo\u010danje. V vsakdanjem \u017eivljenju lahko spodbujanje vagusnega \u017eivca zmanj\u0161a depresijo in simptome travm ter izbolj\u0161a pozornost.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Kako ga spodbujamo?<\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

DIH<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n

1. Globoko dihanje:<\/strong> preponsko dihanje oziroma vdih v trebuh in dih z gibanjem trebuha, upo\u010dasnjevanje dihanja, dihanje s polno pozornostjo, dih ujjayi ter \u0161tevilne druge tehnike jogijskega dihanja.
2. Podalj\u0161ani izdihi:<\/strong> po\u010dasni, zavestni izdihi, ki so dvakrat dalj\u0161i od vdihov, na primer vdih \u0161tiri in izdih \u0161est ali osem dob.
3. Dihanje s premorom:<\/strong> vdih \u0161tiri, premor tri in izdih \u0161est dob, od tri do pet ciklov.
4. Meditacija:<\/strong> \u010duje\u010dnost, meditacija na dih in podobne meditacijske tehnike umirjajo in uti\u0161ajo um, upo\u010dasnjujejo telesne funkcije ter spu\u0161\u010dajo pozornost v telo. Ve\u010d o meditaciji \u010duje\u010dnosti najdete na: MINDFULNESS ZA ZA\u010cETNIKE<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

ZVOK IN RESONANCA<\/p>\n\n\n\n

5. Vokalno toniranje:<\/strong> ker vagusni \u017eivec poteka skozi glasilke, ga vibriranje grla globinsko spodbuja. Te vibracije nastanejo, ko med izdihom ustvarjamo resonan\u010den zvok, na primer glas M ali O, in ko grgramo.
6. Petje<\/strong>: petje, popevanje, brnenje oziroma \u201chumming\u201d, ponavljajo\u010de petje in recitiranje manter oziroma \u201cchanting\u201d, prakse, kot je bhramari pranayama<\/em>, ter mantra OM.
7. Poslu\u0161anje glasbe: <\/strong>poslu\u0161anje glasbe s po\u010dasnim ritmi\u010dnim tempom in minimalnimi dinami\u010dnimi kontrasti deluje pomirjevalno ter aktivira parasimpati\u010dni \u017eiv\u010dni sistem.
8. Tapkanje:<\/strong> ritmi\u010dno tapkanje s konicami prstov po klju\u010dnicah, prsih, prsnici, obrazu in grlu.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\n

GIBANJE<\/p>\n\n\n\n

9. Somatsko gibanje:<\/strong> po\u010dasni, teko\u010di, intuitivni in ritmi\u010dni gibi. Zavestno gibanje brez togega in nasilnega pristopa, na primer \u010duje\u010da joga, ples in tai chi. Na vagus ugodno vplivajo ciljne vaje za gibljivost o\u010di, levo in desno ter gor in dol, pa tudi vaje za \u010deljust.
10. Odpiranje srca in prsnega ko\u0161a: <\/strong>ne\u017eni zakloni in iztegi hrbtenice raztezajo prsni ko\u0161 ter odpirajo grlo in ramena, torej podro\u010dja, skozi katera potekajo veje vagusnega \u017eivca.
11. Redna vadba<\/strong>: redni treningi v vsakdanjem \u017eivljenju, \u0161port, rekreacija in ekipne igre. Vaje HIIT (high-intensity interval training<\/em>), s katerimi dose\u017eemo kratkotrajno napetost, pomagajo spodbuditi globljo sprostitev po vadbenem ciklu.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

DRUGE PRAKSE<\/p>\n\n\n\n

12. Hladna voda: <\/strong>umivanje, kopanje in prhanje s hladno vodo ter izmenjavanje temperature med kopanjem, toplo in hladno. Hladna voda po savni.
13. Masa\u017ea in samomasa\u017ea:<\/strong> masa\u017ea delov telesa ali vsega telesa, refleksologija, akupresura in akupunktura ter joga obraza. Zlasti masa\u017ea vratu okoli \u0161\u010ditnice, predela okoli o\u010di in u\u0161es.
14. Joga nidra:<\/strong> spodbuja vagusni \u017eivec z aktiviranjem parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema. Vade\u010dega uvede v stanje \u201cpo\u010ditka in prebave\u201d, zni\u017euje sr\u010dni utrip ter zmanj\u0161uje raven kortizola.
15. Aromaterapija:<\/strong> uporaba izbranih eteri\u010dnih olj, kot so sivka, bergamotka ali kamilica, spodbuja parasimpati\u010dno dejavnost in s tem vagusni \u017eivec. Sem spadata tudi meditacija z di\u0161e\u010dimi pal\u010dkami in uporaba eteri\u010dnih olj v prostorih.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

PREHRANA<\/p>\n\n\n\n

Dejavnost vagusnega \u017eivca posredno oblikuje mikrobiom, saj vpliva na gibljivost prebavil, izlo\u010danje kislin, pretok \u017eol\u010da, uravnavanje imunskega sistema sluznice in protivnetni refleks. Enako tudi mikrobna ekologija vpliva na vagusni \u017eivec.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

16. Jejte v miru in dolgo \u017eve\u010dite: <\/strong>za zdravo prebavo in presnovo je treba jesti v miru, da se aktivira parasimpati\u010dni \u017eiv\u010dni sistem.
17. Probiotiki in vlaknine:<\/strong> zdrav \u010drevesni mikrobiom ter u\u017eivanje hrane, bogate z vlakninami, probiotiki, polifenoli in ma\u0161\u010dobnimi kislinami omega-3, podpirata vagusno signalizacijo. Ve\u010d o pomenu prehranskih vlaknin preberite na: FIBERMAXXING<\/a>
18. \u010casovno omejeno prehranjevanje<\/strong> (Time-restricted eating<\/em>):<\/strong> oziroma vsakodnevni delni post (intermittent fasting<\/em>) pomeni, da vse obroke zau\u017eijemo v obdobju od osem do deset ur na dan. Tako se prebava la\u017eje ponastavi in spo\u010dije.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

DRU\u017dABNOST<\/p>\n\n\n\n

Vagusni \u017eivec je odgovoren za spro\u0161\u010danje nevrokemi\u010dnih snovi, ki izbolj\u0161ujejo razpolo\u017eenje in sodelujejo pri ustvarjanju vezi, kot sta oksitocin in serotonin. Visok vagusni tonus je povezan z manj depresije in anksioznosti, kar olaj\u0161a vzpostavljanje tesnih odnosov. Dru\u017ebeni vidiki spodbujajo ventralno vagusno stanje<\/em>, znano kot sistem socialnega vklju\u010devanja. To je evolucijsko najnovej\u0161a veja parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki se aktivira, ko telo z nevrocepcijo zazna varnost. Izra\u017ea se kot potreba, da nas drugi razumejo in da tudi sami razumemo, smo empati\u010dni ter gradimo konstruktivne odnose.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n

19. Praksa ljubezni in hvale\u017enosti:<\/strong> stanja hvale\u017enosti in ljubezni delujejo kot globoko spro\u0161\u010dujo\u010da meditacija ter razvijajo pozitivna stanja telesa in uma.
20. Objemanje, dotik in smeh<\/strong>: oblike medsebojne komunikacije z govorico telesa, obraznimi izrazi, dobrimi \u017eeljami in mislimi spodbujajo dru\u017ebene vrednote, povezanost ter \u010dustveno uravnavanje.
21. Libido:<\/strong> libido ne more optimalno delovati, dokler vagusni \u017eivec mo\u017eganom ne sporo\u010di, da smo varni in spro\u0161\u010deni, kar omogo\u010da naravno vzburjenje. Ko smo pod stresom, telo preide v simpati\u010dno stanje in preusmeri pretok krvi stran od reproduktivnih organov, kar izklopi spolno \u017eeljo.
22. Bivanje v naravi: <\/strong>bivanje v naravnem okolju preklopi \u017eiv\u010dni sistem iz boja ali bega v po\u010ditek in sprostitev. \u0160e posebej u\u010dinkovito je katero od navedenih praks povezati z bivanjem v naravi, na primer jogo, globoko dihanje ali meditacijo v naravi ter boso hojo<\/a> po naravnem terenu \u2026<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Ali vse, kar umirja \u017eiv\u010dni sistem, tonira vagus?<\/h4>\n\n\n\n

Spro\u0161\u010danje ob televiziji ali nezavzeto \u201cdrsenje\u201d po zaslonu sta sicer spro\u0161\u010dujo\u010di dejavnosti, vendar na globoko obnovo \u017eiv\u010dne strukture ne vplivata tako u\u010dinkovito kot navedena zavestna in po\u017eivljajo\u010da dejanja. Po drugi strani kratkotrajen \u0161ok oziroma stres v nadzorovanih razmerah aktivira simpatikus, vendar zaradi kratkega trajanja in povsem fiziolo\u0161ke narave pomaga \u017eiv\u010dnemu sistemu, da po njem vzpostavi bolj\u0161i parasimpati\u010dni odziv. Primeri so prhanje s hladno vodo, \u010dasovno omejeno prehranjevanje in HIIT.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Jogijske vaje in terapija za vagus<\/h4>\n\n\n\n

1. INVERZIJE<\/p>\n\n\n\n

Inverzije oziroma polo\u017eaji, pri katerih je medenica nad srcem, kot so navzdol obrnjeni pes, stoja na ramenih oziroma sve\u010da in njene razli\u010dice ter stoja na rokah ali glavi, spodbujajo vagusni \u017eivec z aktiviranjem baroreceptorjev in mehansko stimulacijo. Glavni biolo\u0161ki mehanizmi, ki spro\u017eijo ta proces, so:<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

\u2013 Povratna zanka baroreceptorjev:<\/strong> obra\u010danje telesa \u201cna glavo\u201d povzro\u010di, da gravitacija preusmeri pretok krvi proti glavi in zgornjemu delu trupa. To pove\u010da krvni tlak nad srcem in v vratu ter raztegne specializirane senzorje, imenovane baroreceptorji.
\u2013 Aktiviranje vagusne zavore:<\/strong> baroreceptorji po\u0161ljejo signal mo\u017eganom, ti pa aktivirajo vagusni \u017eivec, da upo\u010dasni sr\u010dni utrip in zni\u017ea krvni tlak, kar telesu sporo\u010di, da je varno ter spro\u0161\u010deno.
\u2013 Mehansko stiskanje in spro\u0161\u010danje:<\/strong> inverzije vplivajo na prepono ter stiskajo prsni ko\u0161 in trebu\u0161ne organe. Ta mehanski pritisk masira veje vagusnega \u017eivca ter spodbuja njegovo dejavnost.
\u2013 Globoko preponsko dihanje:<\/strong> po\u010dasno, zavestno dihanje, kot je ujjayi <\/em>dih med inverzijo, masira vagusni \u017eivec od znotraj in pove\u010duje variabilnost sr\u010dnega utripa.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

2. PREDKLONI<\/p>\n\n\n\n

Predkloni spodbujajo vagus predvsem s stiskanjem trebuha in raztezanjem zadnjega dela telesa. Ti gibi mehansko spodbujajo prebavne organe, kjer je 90 odstotkov vagusnih senzori\u010dnih vlaken, ter omogo\u010dajo podalj\u0161ane, pomirjujo\u010de izdihe, ki spro\u017eijo parasimpati\u010dni odziv. Predkloni, kot sta paschimottanasana<\/em> in balasana<\/em> stisnejo \u017eelodec in notranje organe, kar spodbudi senzori\u010dna vlakna vagusnega \u017eivca ter po\u0161lje signal \u201cpo\u010ditka\u201d nazaj v mo\u017egane. Raztezanje mi\u0161ic in \u017eivcev vzdol\u017e hrbtenice ter zadnje strani nog \u017eiv\u010dnemu sistemu sporo\u010da varnost in sprostitev, s \u010dimer zmanj\u0161uje simpati\u010dni odziv.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

3. ODPIRANJE PRSNEGA KO\u0160A IN ZAKLONI<\/p>\n\n\n\n

Zakloni spodbujajo vagusni \u017eivec z odpiranjem sprednjega dela telesa, zlasti grla, prsnega ko\u0161a in trebuha. Tako zmanj\u0161ujejo stiskanje in napetost v prsnem ko\u0161u ter spodbujajo gibljivost prepone.
\u2013 Raztezanje:<\/strong> ker vagus potuje od mo\u017eganskega debla skozi vrat in prsni ko\u0161 v trebuh, izteg hrbtenice fizi\u010dno podalj\u0161a ter spodbudi ta podro\u010dja. Ne\u017eno raztezanje vratu in prsnega ko\u0161a spro\u0161\u010da fascialno napetost, ki pogosto stiska \u017eivec.
\u2013 Preponsko dihanje:<\/strong> odpiranje sprednjega dela trupa omogo\u010da svobodnej\u0161e gibanje prepone. Redna praksa te kombinacije raztezanja ter globokega in mirnega dihanja pove\u010duje variabilnost sr\u010dnega utripa, zato telo postaja odpornej\u0161e proti stresu ter bolje pripravljeno na okrevanje po vsakodnevnih spro\u017eilcih.
Pomembno je poudariti, da so intenzivni zakloni in prenaprezanje kontraproduktivni, saj aktivirajo simpatikus. Merilo za spodbujanje vagusa je polo\u017eaj, v katerem lahko mirno dihamo. Zato se zakloni v restorativni jogi izvajajo s pripomo\u010dki, ki ohranjajo dih stabilen in telo spro\u0161\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

4. ODPIRANJE KOLKOV<\/p>\n\n\n\n

Odpiranje kolkov spodbuja vagus s fizi\u010dnim spro\u0161\u010danjem psoasa, ki je neposredno povezan s prepono, in s pomirjevalnim u\u010dinkom aktivacije parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema na vse telo. <\/p>\n\n\n\n

\n
\n

\u2013 Povezava psoasa in prepone:<\/strong> psoas, globoka upogibalka kolka, se pripenja na ista vretenca kot prepona. Ko z raztezanjem kol\u010dnih mi\u0161ic sprostimo psoas, se zmanj\u0161a napetost v preponi, kar olaj\u0161a trebu\u0161no dihanje.
\u2013 Spro\u0161\u010danje shranjene somatske napetosti: <\/strong>kolki so globoko povezani s telesnim odzivom \u201cboj ali beg\u201d. Stresni refleks skr\u010di upogibalke kolka, da omogo\u010di beg, pri \u010demer adrenalin iz nadledvi\u010dne \u017eleze napolni psoas in ga aktivira za tek, ali pa telo ob nevarnosti potegne v polo\u017eaj zarodka, ko se psoas skr\u010di in stegna povle\u010de k rebrom. Polo\u017eaji, ki odpirajo kolke, mo\u017eganom sporo\u010dajo, da smo varni in da se ta refleks lahko sprosti.
Za najbolj\u0161i u\u010dinek zdru\u017eimo dalj\u0161e zadr\u017eevanje v razteznih polo\u017eajih za kolke z globokim dihanjem in meditacijo \u010duje\u010dnosti.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

VAGUS ZA VSAK DAN<\/h4>\n\n\n\n

Po vsem zapisanem ter tehni\u010dno in znanstveno pojasnjenem moramo prakse za toniranje vagusa vklju\u010diti v vsakdanje \u017eivljenje. Kako naj popevamo, tapkamo, se zibamo, objemamo, globoko dihamo in redno razgibavamo, obenem pa ostanemo spontani? Odgovorite si tako, da toniranje vagusa ne bo zapletena praksa, za katero potrebujete mir in \u201cposebne razmere\u201d, temve\u010d ga vklju\u010dite v vsakodnevna opravila. Pojmo med prhanjem, \u017evi\u017egajmo med hojo, zibajmo boke med pomivanjem posode, hodimo bosi in se objemimo mimogrede. Morda boste nekaj navdiha na\u0161li v projektu JOGA ZDAJ in JOGA MED \u2026<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Kromoterapija: barva sivke za sprostitev<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Hack your vagus nerve<\/a>
Why Vagus Nerve Stimulation is Crucial<\/a>
The vagus nerve: a neuroscientist\u2019s perspective<\/a>
Psychopedia \u2013 Vagus nerve<\/a>
Naslovna fotografija: Stjepan Tafra<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vagusni \u017eivec je klju\u010den za odpornost \u017eiv\u010dnega sistema ter optimalno telesno in du\u0161evno zdravje. Spoznajte, kako lahko s preprostimi tehnikami, kot so globoko dihanje, joga, petje in primerna prehrana, izbolj\u0161ate vagusni tonus, zmanj\u0161ate anksioznost ter dose\u017eete notranje ravnovesje v vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":17713,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_sitemap_exclude":false,"_sitemap_priority":"","_sitemap_frequency":"","footnotes":""},"categories":[497,500,501,466],"class_list":["post-18392","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lifestyle","category-mindfulness","category-terapevtska-joga","category-yoga"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18392","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18392"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18392\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19925,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18392\/revisions\/19925"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/17713"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18392"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18392"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}