{"id":15518,"date":"2023-01-22T14:30:25","date_gmt":"2023-01-22T13:30:25","guid":{"rendered":"https:\/\/tena.yoga\/blog\/sto-je-mindfulness-i-zasto-meditirati-osnove-mindfulnessa\/"},"modified":"2026-07-11T08:11:03","modified_gmt":"2026-07-11T06:11:03","slug":"kaj-je-mindfulness-in-zakaj-meditirati-osnove-mindfulnessa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/blog\/kaj-je-mindfulness-in-zakaj-meditirati-osnove-mindfulnessa\/","title":{"rendered":"Kaj je mindfulness in zakaj meditirati (osnove mindfulnessa)"},"content":{"rendered":"\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
\n

zakaj meditirati<\/h2>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Kaj je mindfulness?<\/h3>\n\n\n\n

Mindfulness<\/em> je na\u010din bivanja, gledanja in obstoja, ki ga vadimo z meditacijo. Beseda mindfulness<\/em> izhaja iz Budove osem\u010dlene poti in pojma\u00a0samma sati\u00a0<\/em>ki pomeni pravilno se \u201cspomniti\u201d, \u201cspomniti se opazovati\u201d oziroma \u201cohranjati zavedanje\u201d, v sloven\u0161\u010dino pa ga prevajamo kot \u010duje\u010dnost. Pravilno pomeni s pravim namenom, tako da ne dovolimo prevlade \u201cstrupenih\u201d stanj uma. Ko smo \u010duje\u010di, imamo dobro ravnovesje med budnostjo in spro\u0161\u010denostjo. V budnosti smo prisotni in se zavedamo tega, kar se dogaja okoli nas in v nas; vemo, kje smo, kaj mislimo, \u010demu namenjamo pozornost in kaj ob\u010dutimo. Spro\u0161\u010deni smo v smislu, da nismo pretirano navezani na trenutno misel ali stanje ter da nismo \u201cpadli\u201d v zgodbo in stres.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Kaj nas spodbuja, da vadimo \u010duje\u010dnost?<\/h4>\n\n\n\n

Vsi smo kdaj naravno \u010duje\u010di<\/em>, zato to stanje zlahka razumemo. Ko smo nekje, kjer \u017eelimo biti, in po\u010dnemo, kar imamo radi, smo naravno budni in spro\u0161\u010deni, bivamo brez boja in bega ter nas situacija zanima. Pri meditaciji \u010duje\u010dnosti se u\u010dimo tak\u0161no kakovost bivanja prenesti tudi v trenutke \u017eivljenja, ki morda na prvi pogled niso tak\u0161ni. Za svoje \u017eivljenje \u017eelimo biti prisotni tudi takrat, ko nam prina\u0161a dolgo\u010dasne, bole\u010de, te\u017eke ali konfliktne situacije. Namesto da bi be\u017eali ali se borili in opravi\u010devali, se ustavimo in sprejmemo, nato pa se odlo\u010dimo, kako bomo ravnali s tem, kar ob\u010dutimo. Postanemo radovedni.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Vrednost \u017eivljenja je v tem, da ob\u010dutimo vsa stanja, saj so vsa enako naravna. Ko se ustavimo in sprejmemo, nam ni treba ve\u010d be\u017eati, kar pomeni, da smo svobodni tam, kjer smo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Z meditacijo si dovolimo ob\u010dutiti neprijetno in priznati, da sme biti del na\u0161ega \u017eivljenja, ne da bi ob tem sklenili, da je z nami nekaj narobe. \u010ce imamo re\u0161itev za svojo te\u017eavo, si moramo seveda pomagati. So\u010dutje, \u017eelja pomagati sebi in drugemu, je del budnosti in ostrine tega zdravega \u010duje\u010dega stanja.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Foto: Carlo Kova\u010dec<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
Kako deluje meditacija?<\/h5>\n\n\n\n

1. U\u010dimo se obvladovati reaktivno in impulzivno vedenje
2. Lahko se odlo\u010dimo za delovanje iz pravega namena
3. Ustvarimo prostor miru, v katerem lahko ob\u010dutimo nemir<\/strong><\/p>\n\n\n\n

1. <\/strong>Meditacija je vaja, ki jo izvajamo odlo\u010dno, da bi razvili lastnosti budnosti in spro\u0161\u010denosti ter jih lahko uporabili v \u017eivljenjskih situacijah. Med meditacijo vadimo jasno opazovanje, na primer: \u201cAha, ta misel je povezana s tem \u010dustvom.\u201d V meditaciji se nanjo ne odzovemo, temve\u010d jo le opazimo; smo opazovalec. Ko se nam pozneje v vsakdanjem \u017eivljenju pojavi ista misel, lahko izberemo, ali se bomo nanjo odzvali, jo samo opazili in spustili ali pa se morda odzvali druga\u010de. Iz meditacijske vadbe vemo, da tej misli ni treba samodejno verjeti. Imamo izku\u0161njo, da smo jo \u017ee neko\u010d samo opazili in se nanjo nismo odzvali, s \u010dimer smo ustvarili prostor med njeno intenzivnostjo in svojim odzivom.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Ta izku\u0161nja je zelo dragocena, saj na lastnem primeru vidimo, da nam ni treba verjeti vsaki misli, ne glede na to, kako prepri\u010dljiva je.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Da bi sploh lahko izbrali druga\u010den odziv, moramo opaziti, kaj mislimo, preveriti, ali \u017eelimo tako razmi\u0161ljati \u0161e naprej, in nato izbrati druga\u010den odziv. Moramo se \u201czadr\u017eati\u201d in usmeriti. Vadimo obvladovanje impulzivnega vedenja (impulse control<\/em>), ki je, kot ka\u017ee, tisto, kar nas razlikuje od drugih sesalcev oziroma nas dela \u010dlove\u0161ke. Na sre\u010do ga lahko vadimo in tega smo sposobni vsi. <\/p>\n\n\n\n

2.<\/strong> Mindfulness nas u\u010di delovati iz pravega namena, da bi to, kar se odlo\u010dimo storiti, povedati ali pomisliti, izviralo iz prostora, v katerem ne \u017eelimo prizadeti sebe niti drugega. To je klju\u010dna zna\u010dilnost te vadbe, saj imajo zlonamerne misli nekak\u0161no sladkost, vrsto identifikacije in postavljanja nad druge, ki jo s to vadbo oslabimo. Prepoznamo lahko iskro pohlepa ali sovra\u0161tva in se odlo\u010dimo, da ti \u010dustvi ne bosta vir na\u0161ega delovanja.<\/p>\n\n\n\n

3.<\/strong> Med meditacijsko vadbo ustvarimo zavesten prostor pozornosti, v katerem si dovolimo ob\u010dutiti, kako je biti bolj ali manj preplavljen z neprijetnimi telesnimi ob\u010dutki. Neprijetno ob\u010dutimo v varnih razmerah. U\u010dimo se z mirnimi o\u010dmi gledati nemirno. Z neprijetnostmi se \u201cspoprijateljimo\u201d, da ne ostanejo ve\u010d v na\u0161i senci.
Metoda R.A.I.N. pojasnjuje korake meditacijske vadbe. Ve\u010d na: Mindful.org<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
Kako ohranjati kontinuiteto \u010duje\u010dnosti in dobro ravnovesje med budnostjo ter spro\u0161\u010denostjo?<\/h5>\n\n\n\n

Da bi bili \u010duje\u010di v vsakdanjem \u017eivljenju, posku\u0161amo dr\u017eo budne spro\u0161\u010denosti razvijati ob preprostej\u0161ih stvareh. Ko pridejo zahtevnej\u0161e situacije, bomo tako la\u017eje zbrali pogum in rekli: \u201cV redu, tudi to smem ob\u010dutiti in lahko dovolim, da je tukaj tak\u0161no, kot je.\u201d\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Z vztrajno vadbo bomo pridobili vse ve\u010d orodij za delo s seboj, \u010duje\u010dnost bomo znali uporabiti pri \u0161ir\u0161em razponu \u010dustev in spoznali bomo, s katerimi mislimi omejujemo sami sebe. Do svojih stanj bomo postali igrivi in jih jemali manj resno. La\u017eje bomo ravnali z odnosi in te\u017eavami ter se ne bomo postavljali v vlogo \u017ertve, temve\u010d \u010dloveka, ki \u017eeli spoznati vse \u010dlove\u0161ko. Z meditacijo razvijamo zdrav odnos do narave minljivosti.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Kontinuiteto \u010duje\u010dnosti ohranjamo skozi vsa dnevna opravila in z dr\u017eo svojega telesa. Pogosto se spomnimo, kaj \u017eelimo in zakaj to po\u010dnemo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Nikola ima pet mesecev in pol<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
Telo kot polje sedanjega trenutka<\/h5>\n\n\n\n

Pojem \u010duje\u010dnosti<\/em> razumemo razumsko, toda \u010de \u017eelimo tako \u017eiveti, se mora navada zasidrati v telesu. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010custva so kemi\u010dni odzivi na\u0161ega telesa in povzro\u010dajo misli. V telesu na primer ob\u010dutimo jezo, zato imamo jezne misli. Film jeze se je pojavil, ker ga je spro\u017eil telesni ob\u010dutek. Ko \u0161e naprej mislimo jezne misli, postaja telesni ob\u010dutek oziroma \u010dustvo vse mo\u010dnej\u0161e. Nekje moramo prekiniti ta krog, v katerem so \u010dustva spro\u017eilci misli, misli pa spro\u017eilci \u010dustev. Telo je polje, skozi katero najla\u017eje pridemo do najjasnej\u0161ega in najbolj neposrednega energijskega vidika svojih \u010dustev ter misli in jih lahko najbolje izrazimo. Telo si po naravi prizadeva izraziti \u010dustva, saj so to mo\u010dne energije. Majhni dojen\u010dki na primer nimajo ovir, ker se pri njih razum \u0161e ni vklju\u010dil. Ko dojen\u010dka nekaj boli, joka in brca z nogami; ko je sre\u010den, se smeji in razpira roke. Svoje \u010dustvo takoj izrazi z vsem telesom, saj je energija premo\u010dna, da bi jo zadr\u017eal. <\/p>\n\n\n\n

Ideja je, da telesu dovolimo izraziti, kar mora, vendar znamo to pokazati razumno, modro in primerno,\u00a0tako da je koristno za nas in drugega. \u010ce \u017eelimo nekomu povedati, zaradi \u010desa smo jezni, vendar to izrazimo s pasivno agresijo, tega ne bo \u017eelel sprejeti.\u00a0Pomembno je, da znamo svoja stanja predstaviti premi\u0161ljeno in na dober na\u010din. Vodena meditacija v gibanju: POLJE TELESA<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Foto: Carlo Kova\u010dec<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
Mo\u010d proti stresu<\/h5>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
\n

Ravnovesje med budnostjo in spro\u0161\u010denostjo najla\u017eje ohranjamo s telesom. Budni smo z mi\u0161icami, ki nam dajejo mo\u010d in stabilnost, sprostimo pa tiste, ki nam povzro\u010dajo stres. <\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

V jogi se to ravnovesje imenuje sthira sukham asanam<\/em> : na\u010delo stabilnosti in mo\u010di ter hkrati udobja in spro\u0161\u010denosti. Ravnovesje sthire<\/em> in sukhe<\/em> je ravnovesje med tistim, kar nas omejuje, in gibanjem, ki se z lahkoto izra\u017ea znotraj teh okvirov. Imamo na primer mo\u010d nog, medenice in spodnjega dela trebuha kot temelja stabilnosti, zgornji del telesa pa spro\u0161\u010deno dr\u017eimo pokonci; oboje je del iste izku\u0161nje. Stres se lahko kopi\u010di, ko dvigujemo ramena ter stiskamo zobe in pesti, zato te dele sprostimo. Uredimo dr\u017eo, v kateri veliko la\u017eje prepoznamo misli in \u010dustva, ki so se pojavili. Somatski meditaciji: \u010cUTIM, DA SEM TUKAJ<\/a> in MEDITACIJA S TELESOM<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

In za konec: zakaj?<\/h5>\n\n\n\n

V starodavnih filozofijah so ljudje z vrlinami prikazani kot plemeniti ljudje. Plemenitost nam dajejo lastnosti izurjenega uma. Vadimo, da bi \u017eiveli zdravo in sre\u010dno, saj je to najve\u010dja vrednota, ki jo imamo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Skratka, meditiram, da bi bila \u010dlovek. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Predavanje \u201cMindfulness za vsak dan\u201d poslu\u0161ajte na YouTubu:<\/p>\n\n\n\n

\n