{"id":13392,"date":"2023-03-28T17:07:36","date_gmt":"2023-03-28T15:07:36","guid":{"rendered":"https:\/\/tena.yoga\/blog\/prirodni-put-do-zivota-bez-stresa\/"},"modified":"2026-07-11T08:11:07","modified_gmt":"2026-07-11T06:11:07","slug":"naravna-pot-do-zivljenja-brez-stresa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/tena.yoga\/sl\/blog\/naravna-pot-do-zivljenja-brez-stresa\/","title":{"rendered":"Naravna pot do \u017eivljenja brez stresa"},"content":{"rendered":"\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n

5 jogijskih pristopov za obvladovanje stresa<\/h2>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Izraz stres, ki ga uporabljamo za opis svojega psihofizi\u010dnega stanja, izhaja iz pojma iz fizike. Stres je opredeljen kot koli\u010dina sile<\/strong> ki je potrebna, da v snovi povzro\u010di deformacijo<\/strong>. Stres ni vpliv sile, temve\u010d deformacija, ki nastane pod njenim vplivom. Skoraj vsak dan do\u017eivimo vpliv stresne sile, vendar to \u0161e ne pomeni, da imamo te\u017eave s stresom.<\/p>\n\n\n\n

Tako kot drugi sesalci imamo tudi mi v telesu sistem, ki skrbi za obvladovanje stresnih situacij in spro\u0161\u010danje po njih. Ma\u010dka na primer po stresnem dogodku pride na varno, se za\u010dne tresti, da iz telesa sprosti adrenalin, nato pa po\u010diva. Po stresni situaciji ne ostane v stresu. Tako smo lahko tudi mi dejavni, kadar situacija zahteva na\u0161o dejavnost, in povsem spro\u0161\u010deni, ko je \u010das za sprostitev, kar pomeni, da na\u0161 sistem za obvladovanje stresa deluje zdravo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Stres ne nastane zaradi tega, kar se nam je zgodilo, temve\u010d zaradi tega, kako to sprejmemo in kako hitro lahko spustimo. Te\u017eavo s stresom imamo takrat, ko ne moremo spustiti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Subjektivni stres, ki na nas vpliva prikrito in dolgotrajno, povzro\u010da \u201cdeformacijo\u201d, ki ji pravimo kroni\u010dni stres ali anksioznost. Subjektivno pomeni, da smo pod stresom zaradi na\u010dina, kako zaznavamo situacijo, svoje pogojenosti, zna\u010daja, navad, travm in preteklih izku\u0161enj. Prikrito pomeni nenehno, po malem, skrito, a vendar prisotno. Dolgotrajna izpostavljenost stresu je na primer vojno stanje v dr\u017eavi, kratkotrajna pa padec s kolesa.<\/p>\n\n\n\n

Stres lahko obvladujemo prav zato, ker je odvisen od na\u0161ega zaznavanja in situacije. Dokler menimo, da smo v nevarnosti, se v telesu spro\u0161\u010dajo hormoni, ki nas pripravljajo na boj ali beg (kortizol in adrenalin). Posledica so budnost, ve\u010dja zbranost, volja in mo\u010d, hkrati pa nezmo\u017enost sprostitve, prebavljanja in po\u010ditka. Dolgotrajni stres ob\u010dutimo kot nelagodje, nemir, nezadovoljstvo, strah, nemo\u010d, anksioznost, nespe\u010dnost in podobno.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Stres na vsakega izmed nas vpliva druga\u010de, posledice pa se poka\u017eejo tam, kjer je na\u0161a \u201c\u0161ibka to\u010dka\u201d. \u0160ibka to\u010dka je hkrati povabilo, da prav po tej poti pristopimo k re\u0161evanju in zdravljenju te\u017eave.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Foto: Stjepan Tafra<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
<\/div>\n\n\n\n
\n

5 jogijskih pristopov za obvladovanje stresa<\/h3>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

1. Mindfulness meditacija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Meditacija je \u010das, ko se ustavimo in umirimo, pogledamo vase ter opazimo prisotne misli in ob\u010dutke v telesu. To je \u010das, ko ozavestimo svoje \u201cnotranje ozra\u010dje\u201d. Z meditacijo ustvarjamo navado, da najprej vidimo oziroma za\u010dutimo in poskusimo razumeti, kaj je prisotno ter kako nas to spodbuja k odzivu, \u0161ele nato pa se zavestno in pozorno odzovemo. Ko okoli hrupa misli in ob\u010dutkov ustvarimo nekaj miru, veliko la\u017eje odkrijemo vsakodnevne \u201ctrne\u201d, zaradi katerih se v nas spro\u017ei stres. Ko se v vsakdanjem \u017eivljenju pojavi spro\u017eilec stresa, se bomo morda lahko odzvali tako, da ne dodajamo napetosti, kaj povemo druga\u010de ali se s situacijo spoprimemo na druga\u010den na\u010din. Iz meditacijske vadbe vemo, da nam ni treba samodejno verjeti vsemu, kar ob\u010dutimo; poznamo izku\u0161njo mirnega opazovanja in popu\u0161\u010danja intenzivnosti odziva, ki se pogosto pojavi kot prvi nagon. Meditacija je sopomenka za sprostitev in relaksacijo, vendar sta to stranska u\u010dinka tega zavestnega miselnega in energijskega dela. Tudi to je seveda izjemno koristno pri spoprijemanju s stresom: znati se sprostiti in odpo\u010diti um. Ve\u010d o mindfulnessu<\/em> na blogu: Kaj je mindfulness <\/em>in zakaj meditirati<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Meditiramo, da bi se bolje zavedali vzrokov, ki nam povzro\u010dajo stres, pa tudi zato, da se umirimo in sprostimo.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

2. Hitrej\u0161e prepu\u0161\u010danje skozi telo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Stres je koktajl kemi\u010dnih procesov v telesu, te\u017eava pa nastane, \u010de se ta kemija ne prepusti skozi telo. Zato uporabljamo izraz \u201cprepu\u0161\u010danje skozi telo\u201d, ki pomeni, da zna telo na zdrav na\u010din sprostiti kemijo, ki jo proizvaja, ko je ne potrebuje ve\u010d. Seveda mora pri tem sodelovati tudi na\u0161 \u201cum\u201d, ki prav tako spu\u0161\u010da stresne misli in jih ne vrti v krogu. Pogosto gre za jezo, skrb in strah, ki se ponavljajo in nas po nepotrebnem obremenjujejo. Prepu\u0161\u010danje skozi telo pomeni pravzaprav sprostiti mi\u0161ice, ki so se aktivirale zaradi stresnih misli ali stresne situacije. Ponavljam: telo to stori samo, \u010de mu dovolimo, ko se znajde na varnem. Preprost primer je beg pred plenilcem, pri katerem se aktivira psoas, mi\u0161ica, ki se med prvimi napolni z adrenalinom, da lahko za\u010dnemo be\u017eati. Ko nevarnost mine, se psoas sprosti. Zaradi dolgotrajnega sedenja v pisarnah je psoas ves \u010das skraj\u0161an, stresorji pa so \u201cmiselne narave\u201d, na primer roki, sodelovanje z zahtevnimi strankami in pri\u010dakovanja do nas. Naravno prepu\u0161\u010danje telesa podpremo z jogo: prijetno raztegnemo mi\u0161ice, jih razgibamo s pozornim gibanjem in globoko dihamo. Zdravje ni le odsotnost bolezni, temve\u010d tudi sposobnost hitrega in u\u010dinkovitega okrevanja ter \u017eivljenje v svoji najbolj\u0161i energijski razli\u010dici. Zato je prepu\u0161\u010danje stresa ter drugih \u010dustev in stanj skozi telo zelo pomembna ve\u0161\u010dina, ki se je lahko nau\u010dimo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

3. Reprogramiranje stresa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V jogijskih asanah telo postavimo v polo\u017eaj, ki \u017eiv\u010dnemu sistemu sporo\u010da nevarnost, vendar smo v to stresno situacijo zavestno vstopili v nadzorovanih pogojih, torej z izbranim polo\u017eajem telesa in na kraju, kjer vadimo jogo. Ob tem dihamo globoko in mirno, kar telesu sporo\u010da: \u201cVse je v redu.\u201d S tem mehanizmom samodejni stresni odziv reprogramiramo v odziv, ki ga lahko nadzorujemo. Nismo \u201c\u017ertev stresa\u201d, temve\u010d nekdo, ki ga obvladuje in je pripravljen spoznati, kaj se v resnici dogaja. Na stres postajamo odpornej\u0161i, ker nas stiskanje, ki ga ob\u010dutimo v telesu, manj pla\u0161i, vse bolje ga znamo uravnovesiti z dihanjem in ostati mo\u010dni. Na\u0161e telo je dom, ki postaja varen kraj.\u00a0U\u010dimo se dovoliti si ob\u010dutiti te\u017eko stanje in ga nato tudi spustiti.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Foto: Stjepan Tafra<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

4. Spro\u0161\u010dujo\u010de dihanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Simpatikus ali parasimpatikus, to je zdaj vpra\u0161anje.
Na\u0161e optimalno vsakodnevno delovanje poteka pod vplivom parasimpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema; takrat vse vitalne funkcije delujejo optimalno, dih pa je globok in miren. Stresne situacije aktivirajo simpatikus s spro\u0161\u010danjem adrenalina in drugimi odzivi, s katerimi se telo pripravlja na boj ali beg. Med drugim se dih skraj\u0161a in njegova frekvenca pove\u010da. \u010ce nevarnost hitro ne mine, simpatikus to stanje vzdr\u017euje. Dih omenjam zato, ker je funkcija avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki jo lahko zavestno uravnavamo, in je jezik, s katerim komuniciramo s svojim telesom. Jogiji so prepoznali, da lahko z ritmom in kakovostjo diha v telesu veliko spremenimo, takoj ali dolgoro\u010dno. Zato je \u201cnau\u010diti se dihati\u201d umetnost zase. To so dragocene metode, s katerimi poslu\u0161amo, kaj nam telo sporo\u010da, hkrati pa ga usmerjamo, kako naj se odzove v dolo\u010deni situaciji. Najbolj\u0161i upravljalnik svojih stanj imamo v telesu.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n

Glavno na\u010delo je, da dolg izdih aktivira parasimpatikus, dalj\u0161i vdih pa simpatikus. \u010ce se \u017eelimo sprostiti, poudarimo dol\u017eino izdiha, \u010de se \u017eelimo prebuditi, pa podalj\u0161amo in okrepimo vdih.\u00a0<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

5. V stresu nismo sami<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zdi se, da je ljudi sram priznati, da imajo te\u017eave s stresom, anksioznostjo ali kakr\u0161no koli du\u0161evno nestabilnostjo.
Kot prvo<\/strong> to ni te\u017eava posameznika, temve\u010d kulture, v kateri \u017eivimo in ki predstavlja nezdrave ideale ter pri\u010dakovanja. Majhno skupino ljudi sem anonimno vpra\u0161ala, kaj jim povzro\u010da stres, in odgovori so bili zelo podobni: delo, roki, hiter \u017eivljenjski ritem, zahtevni odnosi \u2026 \u017delim re\u010di, da nih\u010de med nami ni sam v tem, kar ob\u010duti, in da nimamo osebne pomanjkljivosti. Ta anksioznost je nevidna plast kulture, v kateri \u017eivimo in je ne opazimo, tako kot riba ne opazi, da je v morju.
Kot drugo<\/strong> vsi moramo delati na razumevanju svojih du\u0161evnih in \u010dustvenih stanj, ne le tisti, ki \u201cimajo te\u017eavo\u201d. Potreba po \u201cduhovnem delu\u201d ali \u201csamopomo\u010di\u201d je vse ve\u010dja. Pri tem ne mislim ni\u010d slabega, nasprotno, ta te\u017enja obstaja \u017ee od nekdaj. Zato ni prav ni\u010d sramotnega meditirati ali si \u017eeleti spoznati sebe in izbolj\u0161ati odnos s seboj, iz katerega izhajajo odnosi z drugimi ljudmi. Posameznik torej ne poi\u0161\u010de pomo\u010di zato, ker z njim nekaj ni v redu, temve\u010d prav zaradi krepostne \u017eelje, da bi mu bilo dobro, kar je izjemno pohvalno.
Kot tretje<\/strong> pomagajte si, kakor koli znate. Ni treba \u010dakati in prena\u0161ati stresa; \u017eivljenje je dobro, kadar smo dobro, in k temu moramo stremeti za vsako ceno. Pogovarjajte se z bli\u017enjimi, saj je razumevanje prijateljev veliko zdravilo. Poi\u0161\u010dite pomo\u010d strokovnjakov. Vadite jogo in meditirajte. Imejte se radi in poskrbite zase tako, kot bi poskrbeli za osebo, ki vam je najdra\u017eja.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Aprila se pri spletni jogi ukvarjamo z antistresno jogo. Spoznavamo zgoraj navedene metode, vadimo, dihamo in meditiramo, da bi vsak izmed nas na\u0161el svoj na\u010din spoprijemanja s stresom, kadar je to potrebno. Pridru\u017eite se ne glede na to, ali ste jogo \u017ee vadili, in preizkusite koristi teh metod: April<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Veliko vodenih ur joge, v katerih obravnavam jogo za du\u0161evno zdravje in antistresno jogo, lahko najdete na mojem kanalu YouTube. Naro\u010dite se, da boste redno prejemali obvestila o novih urah joge. Joga za du\u0161evno zdravje<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Viri navdiha:
Simpatikus \u2013 avtonomni \u017eiv\u010dni sistem<\/a>
Wikipedia.org\/Stress
<\/a>dr. Gabor Mat\u00e9 o stresu<\/a><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n